Tiskane izdaje
Volvo je vedno nekje vmes – noče biti tako perfekcionističen kot nemška tovarna, avtomobili pa ne lahkotno in oblikovno raznovrstni kot tisti, ki jih naredijo tam pod Apenini. Recimo, da je to vlogo dobro igral zadnjih 20 let. Recimo, da to velja tudi za V60, Volvov srednje veliki karavan v izvedbi R design.
Ko so pri tej hiši, ki je švedska predvsem zaradi delavcev, ki delajo v njej, in krajev, kjer stojijo tovarne, drugače pa že nekaj časa v kitajskih rokah, nekoč poskušali prikazati razliko med nemškim in švedskim (skandinavskim) oblikovanjem avtomobilov, so uporabili dva kamna. Prvi je bil povsem in gladko okrogel, brez raz, drugi precej nepravilnih oblik, bolj naraven, vendar še okrogel. No, je bilo rečeno, da ta drugi kamen predstavlja naše oblikovanje. Težko je reči, ali še menijo isto, a je tudi res, da Volvu v zadnjem času ne gre tako dobro kot bi si želel.
Volvo V60 R design je ličen, a nič izjemno prostoren karavan
V60 se zdi nekaj krajši, kot kaže meter (463 centimetrov), toda za prtljažnik ni mogoče reči, da je gromozansko velik (v osnovi 430 litrov). V tem pogledu volvi pač nočejo biti nekakšni plebejski karavani, primerni za številne družine in veliko prtljage. Podoba bi morala ugajati: zadnje luči so spretno zavihane čez rob in se zajedajo globoko v zadnja blatnika, siva zaščita podvozja z dvema okroglima izpušnima cevema na zadku napoveduje smisel za nekakšno dirkaško estetiko, kar potrjujejo še platišča z nizkoprofilnimi gumami. Ne, V60 R design noče ugajati vsem in za vsako ceno – to je (menda) tudi bistvo skandinavske tržne filozofije.
Notranjost in armaturna plošča ter vse okolje znova potrjujejo, da je V60 vendarle malo drugačen. Že znamenito tanek je sredinski del armaturne plošče, velik je večfunkcijski zaslon nad njo, izvrstna je grafika okroglih merilnikov. Vse deluje čisto in preprosto, po drugi strani sploh ne bahaško, ampak izbrano. Prednja sedeža v sivomodri preobleki in z oznako R design ter belo šivanimi robovi me ne puščajo hladnega, prej obratno. Barvna usklajenost notranjosti znova dokazuje izbran posluh, sedenje zadaj pač ne – prostora je malo ali ga vsaj ni veliko, bog ne daj, da bi tja posadil košarkarsko visokega in kilogramsko nadpovprečnega! Zadnje sedeže je mogoče podreti v celoti ali v razmerju 40/20/40 in si rečem, da je to lepo in praktično. Skratka, V60 zmore in tudi zna navdušiti predvsem s podobo notranjosti, precej manj s prostornostjo in podobnim. Žal, kdo bo rekel pa tudi na srečo!
Soliden motor in ne tako solidna poraba – če je noga pretežka
Dvolitrski bencinski turbo štirivaljnik, ki ima 110 kW/150 KM, prihaja iz Forda, ki je bil nekdaj Volvov lastnik. Nič posebnega, nič izjemnega, pa tudi nič posebno slabega. Pospešuje voljno, moči ni toliko, da bi se šel dirkača; poraba je lahko tudi osem litrov, a moraš biti skoraj pazljiv. Lega na cesti je dobra, oznaka R design ni namenjena obliki, ampak podvozju. Je trdo, na trenutke celo pretrdo, česar ne morejo izničiti niti odlični sedeži. Pozna se, da so pnevmatike nizkoprofilne – poberejo veliko lukenj, vse to dobro čutiš. Ni za slabe, luknjaste ceste, ki jih je pri nas žal v izobilju.
Volvo V60 R design stane malenkost več kot 36.000 evrov. Vreden tega denarja, tale karavan iz Göteborga? Je že tako, da za manj denarja dobiš tudi več, a ni volvo.
