Šolsko kosilo je za nekatere otroke edini topel obrok

Ljubljana – Eden od kazalcev, ki potrjujejo, da se revščina v Sloveniji res vse bolj zajeda v človeške usode, je tudi podatek o številu upravičencev do subvencionirane šolske prehrane. V šolskem letu 2013/14 je do subvencije za malico upravičenih 57 odstotkov vpisanih učencev in dijakov.

Še pred desetletjem, do predvolilnega leta 2008, so starši prav vseh šolarjev skoraj štiri leta za šolsko malico plačevali subvencionirano ceno (le) 30 centov. K malici, ki je bila tedaj vredna 80 centov, je namreč pol evra primaknila država. Potem je bila sprejeta ureditev, ki je zagotavljala sredstva za subvencionirano šolsko prehrano samo učencem, ki jim je starši zaradi socialnega položaja niso zmogli plačati v celoti, šola pa je sama določila podrobnejše kriterije za dodelitev.

S šolskim letom 2010/11 je začel veljati nov zakon o šolski prehrani, ki je spet prinesel rahle spremembe. Tedaj je bilo na malico prijavljenih 97,8 odstotka vseh vpisanih – do splošne (delne) subvencije v višini dveh tretjin cene malice je bilo upravičenih 73,7 odstotka prijavljenih, polno subvencijo oziroma v celoti brezplačen obrok pa jih je prejemalo 26,3 odstotka. Na kosilo je bilo pred tremi leti prijavljenih 60 odstotkov vseh vpisanih učencev, subvencijo v polni ceni pa je prejemalo 2,3 odstotka prijavljenih. V šolskem letu 2011/12 je splošno subvencijo prejemalo 77,7 odstotka vseh učencev, prijavljenih na malico, do polne subvencije pa je bilo upravičenih 27,2 odstotka. Subvencionirano (brezplačno) kosilo je to leto po slovenskih šolah jedlo 1,6 odstotka vseh učencev.

V lanskem šolskem letu je brezplačno malicalo 21,5 odstotka šolarjev, subvencijo za kosilo pa jih je dobilo 1,4 odstotka. Po letošnjem zakonu o šolski prehrani (sprejet je bil februarja 2013) je v tekočem šolskem letu do subvencionirane malice upravičenih 57 odstotkov učencev, do subvencioniranih kosil pa 9,6 odstotka.

Letos malice po 2,42 evra

V letošnjem šolskem letu morajo starši za en obrok šolske malice odšteti 2,42 evra, prejemniki 70-odstotne subvencije 0,73 evra, upravičenci do 40-odstotne subvencije pa 1,45 evra na dan. Zakon o šolski prehrani v povezavi z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zujfom določa, da so do polne subvencije za malico oziroma do v celoti brezplačne malice upravičeni šolarji iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana, kar znese 414,70 evra, pri čemer se upoštevajo tudi otroški dodatki in vse družinsko premoženje. Čeprav se morda na prvi pogled to ne zdi malo, ob nujnih družinskih izdatkih – najemnina ali stanarina, položnice in krediti – nikakor ni dovolj za dostojno preživetje. Družini zmanjka za hrano.

Za šolsko kosilo, ki je za nekatere otroke celo edini topel dnevni obrok – mnogim staršem namreč po tem, ko plačajo položnice, če to sploh zmorejo, za hrano ne ostane nič – je cenzus precej strožji, in sicer 18 odstotkov povprečne neto plače ali 177,73 evra na družinskega člana. Precej prahu je dvignilo dejstvo, da se pri določanju upravičenosti upošteva družinsko premoženje, čeprav zanj še vedno plačujejo kredit in je prej strošek kot dohodek.

Spremenjeni pogoji

Zneski na položnicah za šolsko prehrano so se tako že lani za večino otrok dvignili za približno deset evrov. Če so starši pred odpravo splošne subvencije za malico otrok plačevali nekaj več kot šest evrov na mesec, jih je potem stala nekaj manj kot 17 evrov. Če prištejemo še kosilo, ki je vsaj za tiste otroke, ki ostajajo v podaljšanem bivanju, nujen obrok, pa je ta številka višja še za več kot 50 evrov. V družinah z več otroki se znesek seveda pomnoži.

»Zakon je prinesel spremembo pri meji dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije in spremenjeno metodologijo ugotavljanja, zato se je povečalo število upravičencev. Novi pogoji se bistveno razlikujejo od dosedanjih, saj se pravica do subvencije za malico oziroma kosilo ne ugotavlja več po predhodno ugotovljeni pravici do otroškega dodatka, temveč nanjo vplivajo še denarne socialne pomoči, državne štipendije in družinsko premoženje. Naše ministrstvo se trudi, da bi vsem učencem omogočilo cenovno dostopno in kakovostno prehrano v šoli, zato se sredstva za to povečujejo, delež učencev, upravičenih do subvencionirane šolske prehrane, pa se s tem veča že od sistemske uvedbe subvencioniranja prehrane v šolskem letu 1992/1993, ko je bilo do subvencije upravičenih 11,4 odstotka učencev,« pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo.

Mnogi starši otrok, ki do subvencije niso upravičeni, a malice za svojega otroka vseeno ne morejo plačati, morajo tako poiskati druge poti, denimo pomoč iz šolskih skladov, humanitarnih organizacij, iz projekta Botrstvo itd. Rdeči križ na primer vsako leto organizira dobrodelno akcijo Drobtinica, s katero zbira prostovoljne prispevke, namenjene prav za plačilo šolskih malic. Centri za socialno delo, kjer morajo starši oddati vloge za subvencijo, lahko v izjemnih primerih poleg splošnega cenzusa za dodelitev upoštevajo tudi druge okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Subvencijo za malico pa lahko, ne glede na prej navedene pogoje, dobijo tudi učenci in dijaki v rejništvu ter prosilci za azil.