Šolsko leto v znamenju varčevanja

Ministrstvo poziva k iskanju rezerv, kar bo privedlo do manj oddelkov in nenadomeščanja upokojenih učiteljev.

Objavljeno
29. avgust 2013 16.21
šipič zavod sv. Stanislava
Nevenka Žolnir, Panorama
Nevenka Žolnir, Panorama

Ljubljana – Večjih organizacijskih sprememb v šolstvu letos ni. Čeprav standardi in normativi ostajajo enaki kot doslej, bodo zaradi varčevalnih ukrepov razredi marsikje bolj polni, manj bo novih zaposlitev za učitelje, zato bodo preostali nekoliko bolj obremenjeni.

Najnovejša novela zakona o osnovni šoli zaostruje merila in nekoliko spreminja postopek za dodelitev posebnega statusa učenca. Do zdaj so ga lahko pridobili tisti, ki so se vzporedno izobraževali v glasbenih šolah z javno veljavnim programom, in perspektivni športniki, vendar merila med njimi niso bila primerljiva. Po novem bodo posebni status in s tem določene prilagoditve pri pouku lahko pridobili le vrhunski športniki ter perspektivni in vrhunski mladi umetniki, ki se udeležujejo tekmovanj na državni ravni oziroma na njih dosegajo uspehe.

Odvzem statusa je po novem vezan zgolj na neizpolnjevanje obveznosti iz dogovora, zaradi drugih kršitev šolskih pravil pa ne. Zakon pa ne predvideva več možnosti pridobitve statusa učenca, ki se vzporedno izobražuje v glasbeni šoli, ne glede na to, ali se udeležuje tekmovanj ali ne. Še naprej pa velja, da je lahko učenec sedmega, osmega in devetega razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, na predlog staršev oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih.

Spomnimo, da pri poučevanju tujih jezikov napovedane spremembe kljub ogorčenju nekaterih ne bodo uveljavljene. Zakon so (spet) spremenili tako, da drugi tuji jezik v osnovnih šolah ne bo obvezen. Učili pa se ga bodo lahko tisti, ki si to želijo in zmorejo. Na šolah, kjer drugi tuji jezik že poskusno poučujejo, pa bodo projekt zaključili.

Prerazporeditev ur

Standardi in normativi se niso spremenili, vodstva šol pa bodo morala biti pri oblikovanju oddelkov zaradi varčevalne politike letos še posebno preudarna. Julija jih je ministrstvo s posebno okrožnico opozorilo na stavkovni sporazum med sindikati javnega sektorja in vlado, v katerem so se dogovorili za enoodstotno zmanjšanje zaposlenih v vseh sektorjih, torej tudi v šolstvu. V okrožnici, ki jo je podpisal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aljuš Pertinač, je jasno navedeno pričakovanje, da se bodo ravnatelji »z vodstvenim znanjem in poznavanjem področja« temu cilju v izobraževalnih zavodih približali že ob začetku letošnjega šolskega leta.

V okrožnici je omenjeno iskanje notranjih rezerv, kot je prerazporeditev ur upokojenih učiteljev namesto novih zaposlitev, in sicer tudi do 24 pedagoških ur na teden (normativ je 21 oziroma 22 ur na teden) in povezovanje s sosednjimi šolami. Še bolj racionalno bodo morali biti določeni oddelki podaljšanega bivanja – vanje, denimo, ne smejo vključevati učencev, ki čakajo na organizirani šolski prevoz, če stroškov ne pokrije občina – in redni oddelki posameznih razredov. Za določevanje novega bosta potrebna dva učenca več od normativa (za osnovne šole 28), in ne le eden, kot se je dogajalo doslej. Kot skrajni ukrep šolske oblasti priporočajo omejevanje pouka v manjših učnih skupinah pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku, saj, kot poudarjajo, to ni zakonska obveza, temveč zgolj možnost.

Tudi pridobitev statusa učenca s posebnimi potrebami in dodatne strokovne pomoči bo odslej verjetno težavnejša. Samo lansko šolsko leto je to pripomoglo k sto novim zaposlitvam, ugotavljajo na ministrstvu, zato pozivajo k večji preudarnosti pri izdajanju odločb in napovedujejo celo revizijo odločitev. Kakšni bodo učinki teh pozivov, bo jasno šele oktobra, ko bodo na ministrstvu dokončno potrjevali sistemizacijo.

Družinski proračuni na udaru

Na začetku šolskega leta so na udaru tudi družinski proračuni, čeprav dobijo osnovnošolci in del srednješolcev učbenike na posodo iz šolskih učbeniških skladov. Delovni zvezki, ki jih morajo kupiti starši sami, so založnikom postali nadomestni vir za izpad dohodka pri učbenikih, zato so se »razmnožili« čez vse meje, so dolgo opozarjali strokovnjaki in starši.

Leta 2010, v času ministra Lukšiča, so zato v spremembe pravilnika o upravljanju učbeniških skladov vnesli določilo, da morajo ravnatelji »za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugega gradiva« pridobiti soglasje svetov staršev. Ker pa je avtonomija učiteljev pri izbiri učbenikov in delovnih zvezkov ostala, so nastale ogromne razlike med šolami.

Učinki spremembe pravilnika tako niso bili povsod takšni, kot so jih pričakovali. Na nekaterih šolah – res je, da so vedno redkejše – vztrajajo pri ustaljeni praksi »več je bolje«, medtem ko so ponekod določilo vzeli zelo resno in od učiteljev zahtevali, naj skrčijo izbor. Za primerjavo v tabeli navajamo podatke o številu in cenah predpisanih delovnih zvezkov za prvi razred z nekaj naključno izbranih šol. Med njimi je tudi takšna, v kateri v prvem razredu sploh ne uporabljajo delovnih zvezkov. Čeprav bi si mnogi to želeli, to očitno ne bo splošna usmeritev.

Na veliko šolah interaktivni učbeniki

Kot kaže, bo šel razvoj v smer interaktivnih in medpredmetnih učbenikov. Pregled seznamov predpisanih gradiv je namreč pokazal, da se bo letošnje šolsko leto učilo pisati, brati in računati z novo generacijo učbenikov oziroma delovnih zvezkov precej prvošolcev. Za komplete takšnih gradiv ene od znanih izobraževalnih založb se je odločilo 260 osnovnih šol od 450. To za starše pomeni 55 evrov stroškov za učna gradiva, tako da se je povprečna cena delovnih zvezkov vsaj za prvošolce v primerjavi s prejšnjimi leti občutno znižala.

Toda k tej vsoti je treba prišteti še izdatke za šolske pripomočke – zvezke, ovitke, pisala, barvice, peresnice, radirke, copate, športno opremo, torbice oziroma nahrbtnike. Zaradi velikega razpona cen posameznih izdelkov je ceno kompleta za prvošolce težko določiti.

Prošnje za pomoč

V knjigarnah in papirnicah so minimalno vrednost kompleta šolskih potrebščin, ki vključuje vse potrebščine za prvošolce, ocenili na 80 do 180 evrov, kar lahko z delovnimi zvezki nanese čez dvesto evrov. Pri najvišjih vrednostih je v komplet vključen kakovosten šolski nahrbtnik, peresnice z barvicami priznane blagovne znamke in zvezki, ki so posebno skrbno izdelani.

Medtem ko se nekateri odločajo med prestižnimi znamkami, je vse več družin, ki si ne morejo privoščiti niti nakupa najcenejših osnovnih potrebščin. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije je povedala, da so letos po grobi oceni prejeli najmanj desetkrat več prošenj za pomoč ob začetku šolskega leta. Težave imajo tudi pozneje, ko otroku ne morejo plačati šole v naravi, zimovanja ali izleta. Razmere so že tako resne, da se po pomoč ne obračajo le tisti, ki so brezposelni in živijo od socialne pomoči, temveč tudi tisti, ki imajo tako nizke plače, da ne zmorejo nikakršnih izrednih nakupov.