Tiskane izdaje
Ljubljana - Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o visokem šolstvu ter uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik odbora za visoko šolstvo Bojan Kurež. Največ prahu povzroča 15. člen novele zakona, ki opredeljuje ravni izobrazbe, ki jo diplomanti prejmejo na podlagi zaključenega visokošolskega izobraževanja.
Problematični 15. člen
Kurež je pojasnil, da so se pred uveljavitvijo novele zakona na študijske programe druge bolonjske stopnje že vpisali univerzitetni diplomanti, ki bodo sedaj na podlagi tega 15. člena pridobili izobrazbo, ki bo enaka vstopni izobrazbi. Ob tem je Kurež dodal, da je posamezni študent z vpisom na študijski program sklenil nekakšno pogodbo o izobraževanju, s katero se je zavezal, da bo izpolnil določene študijske obveznosti, univerza oziroma visokošolski zavod pa mu je zagotovil, da bo pridobil izobrazbo druge bolonjske stopnje.
Z uveljavitvijo 15. člena novele zakona pa bo študent po končanem študiju dobil izobrazbo, ki je enaka drugi bolonjski stopnji, to je raven in stopnja izobrazbe, ki jo je imel že ob začetku študija.
Pomislek o pravni državi
V ŠOS obenem opozarjajo, da ravni v 15. členu niso določene, ampak so konkretizirane v uredbi, pri čemer je nemogoče identificirati število ravni iz 15. člena s številom ravni v uredbi, kar po mnenju ŠOS kaže na nedoločnost in tako kršitev načela, da je Republika Slovenija pravna država.
Zmeda s stopnjami
15. člen hkrati dosedanjo visokošolsko izobrazbo umešča v prvo, univerzitetno pa v drugo bolonjsko stopnjo, kar je drugače, kot je določal 33. člen zakona, da visokošolska in univerzitetna izobrazba sodita v prvo bolonjsko stopnjo, je še dejal Kurež.
Novela je sporna iz številnih vidikov
Predsednica ŠOS Saša Albreht je dejala, da je organizaciji preostala le še pobuda za ustavno presojo novele zakona o visokem šolstvu. Kot je še pojasnila, novela ni sporna le vsebinsko, ampak tudi zaradi načina, s katerim je bila sprejeta. V ŠOS so tako prepričani, da je novela v nasprotju z več členi slovenske ustave in je zato sporna tudi s pravnega vidika.
Vprašljiva nova vloga sveta za visoko šolstvo
V ŠOS med drugim nasprotujejo tudi 1., 4., 5., 6. in 7. členu visokošolske novele, ki opredeljujejo enovite magistrske študijske programe oziroma funkcijo sveta za visoko šolstvo. Kot pojasnjujejo predstavniki študentov, je svet za visoko šolstvo po novem postal organ, ki naj bi deloval neodvisno, strokovno in nepristransko. V to pa v ŠOS dvomijo, "saj se bodo strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svet opravljale preko organa v sestavi ministrstva za visoko šolstvo, kar pa že samo po sebi ne zagotavlja samostojnosti in neodvisnosti". Hkrati ŠOS nasprotuje še 10., 16., 17. in 19. členu novele zakona, ki določajo pravice in obveznosti študentov in visokošolskih zavodov oziroma univerz ter financiranje programov.
Odvetnik Blaž Žibret je dejal, da od ustavnega sodišča pričakujejo, da zadrži zakon in uredbo, obenem pa zaradi pričetka novega študijskega leta pričakujejo hiter odziv.
Pojasnilo v zvezi z neuspelim zbiranjem podpisov
Kurež je v zvezi z neuspelim zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum o noveli še pojasnil, da se je samo zbiranje podpisov začelo mimo ŠOS, in sicer na pobudo skupine posameznikov s prvopodpisano Jožico Ribič. Ti so vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pri tem pa ŠOS prosili za pomoč. Predsedstvo ŠOS je tej skupini strokovno pomoč zagotovila, sama organizacija pa se je že pred tem odločila, da bo kot orodje za nasprotovanje zakonu o visokem šolstvu uporabila ustavno presojo.
Kot je znano, avgustovsko zbiranje podpisov podpore za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli ni uspelo, saj je bilo pravilno podpisanih obrazcev po podatkih ministrstva za notranje zadeve le 12.168 od potrebnih 40.000. Poleg referendumske pobude je uveljavitev novele zadržal tudi veto, ki so ga državni svetniki izglasovali 29. junija. Državni zbor je sicer novelo sprejel 22. junija in nato po vetu državnega sveta ponovno 11. julija. Novela je v veljavo stopila v soboto, 9. septembra.
Zupan: Pobuda legitimna, a nepotrebna
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je v odzivu na dejanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), ki je danes na ustavno sodišče vložila zahtevek za ustavno presojo novele zakona o visokem šolstvu, dejal, da na ministrstvu ustavne presoje novele še niso prejeli. Na ministrstvu še ocenjujejo, da je ta pobuda ŠOS legitimna, a povsem nepotrebna. Novela namreč nikomur ne odvzema pridobljenih pravic, hkrati pa ne drži očitek, da ni bila usklajevana, je pojasnil Zupan.
V visokošolski prostor po ministrovih besedah ta novela tudi prinaša novost, saj odpravlja šolnine za peti letnik druge bolonjske stopnje. Novela uvaja uvrstitev izobrazbe v ravni, ki jih je priporočila Evropa, take uvrstitve pa so prevzele tudi Nemčija, Avstrija, Švica in druge.
Minister je med drugim opozoril, da je v zakonu o nazivih natančno zapisano, da se nazivi pri nikomur ne bodo spreminjali, nazivi v novem bolonjskem sistemu pa bodo takšni, kot jih predvideva zakon.
