Sosedska pomoč najbolj razvnela poslance

Ljubljana – Različnih pogledov na vladne predloge niso imeli le predstavniki opozicije, strinjanja ni bilo niti med koalicijskimi strankami. Predstavniki Zaresa so zaradi nezadovoljstva z razvojem razprave celo zapustili sejo. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na začetku opozoril, da je treba delo na črno omejiti zato, ker neposredno konkurira delovnim mestom, zavira podjetništvo, šibi pritok sredstev v javno blagajno ter spodjeda socialno državo. Med drugim je opozoril, da predlog zakona predvideva nekaj izjem – sosedsko pomoč (razen kadar je delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti), delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno in prostovoljsko dejavnost, osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo.

Polemična razprava se je začela pri dopolnilu k 11. členu, ki našteva dejavnosti, izvzete iz dela na črno, h kateremu sta poslanski skupini Zaresa in LDS vložili dopolnilo, da bi k predvidenim izjemam dodali še časovno bančništvo. V razpravi je Matevž Frangež (SD) poudaril, da pri uslugi za uslugo ne moremo govoriti o delu na črno, saj gre za vzgib solidarnosti. Marjan Bezjak (SDS) pa je nasprotno menil, da če nekdo nekomu pomaga, ta pa njemu, je to nekakšno poplačilo, kar bi lahko vodilo k delu na črno. Pri glasovanju ta predlog ni dobil zadostne podpore. Boljšo usodo je doživelo dopolnilo poslanskih skupin SD, Desusa in LDS, s katerim so predlog zakona dopolnili tako, da se med delo na črno ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Razprava je bila še bolj polemična ob predlogu 12. člena, ki opredeljuje sosedsko pomoč. Izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je članom odbora povedala, da je predlog zakona na tem mestu nesprejemljiv, saj določa, kdo je lahko sosed in kdo ne. Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so na tej točki ugotavljali, da je poglavitna težava ta, da zakonski predlog ne pove natančno, kaj je to »bližina.« Kot je zadevo opisal nepovezani poslanec Vili Rezman, imajo stanovalci v stolpnici v mestu lahko tudi tisoč sosedov, ki jim lahko pomagajo, na podeželju in v gorah pa so sosedje lahko tudi kilometer ali več narazen.

Vito Rožej je na to v imenu Zaresa napovedal obstrukcijo, odbor pa je nato sprejel dopolnilo poslanskih skupin Zaresa in LDS, ki predvideva, da je sosedska pomoč mogoča takrat, ko med sosedi »ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravlja pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugih zakonih«.