Šotorišče za begunce le prehodno

Šentilj – »Nobenih indicev ni, da bi Avstrija nameravala zapreti mejo za migrante, prav tako so netočne informacije, da bi Nemčija razmišljala o vračanju beguncev Sloveniji in Hrvaški, begunski center v Šentilju je zgolj začasni oziroma prehodni,« je danes na izredni seji šentiljskega občinskega sveta pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Bogdan Šefic.

Izredna seja je bila sklicana zaradi zaskrbljenosti nekaterih občinskih svetnikov in krajanov, ki so izrazili pomisleke, zakaj v kraju z zgolj 1500 prebivalci postavljati center za begunce in migrante z 2000 posteljami. Uvodna razprava je bila namenjena predvsem pomanjkljivemu informiranju, saj so center začeli postavljati že 25. septembra, konkretne informacije pa so dobili šele zdaj. Nato je svetnike in krajane zanimalo, kakšen je namen centra, kakšen režim bo v njem vladal in kdo bo poskrbel za varnost.

Šefic jim je zagotovil, da bo center tik ob mejnem prehodu deloval največ dva ali tri mesece, saj šotorišče ne more namenjeno za dolgotrajnejšo namestitev. Ko se bo začela zima, bo treba begunce preseliti v zidane objekte. »Naš namen je zagotoviti 10.000 postelj, za zdaj jih imamo na voljo 8000,« je dejal Šefic. Gre za zagotovitev potrebnih kapacitet v primeru novega vala beguncev, čeprav glede na prihajajočo zimo in nekatere druge okoliščine ni prav verjetno, da bi ti v Slovenijo prišli v večjem številu, a se je treba pripraviti na najslabši možni scenarij.

Varnostnih težav ni pričakovati

Šentilj so izbrali na podlagi ocene najkrajših migracijskih tokov od južne meje do Hrvaške, soglasja za ureditev centra na šentiljski občini niso iskali, saj stoji na državnem zemljišču, prav tako občine ne bodo obremenjevale z nobenimi stroški. Kar se tiče varnosti, se Šeficu zdi, da je šotorišče dovolj oddaljeno od naselja, da morebitnih napetosti ne bi smelo biti, sicer pa z izjemo posameznih incidentov v Makedoniji in na Madžarskem posebnih konfliktov z migranti ni bilo.

Direktor policijske uprave Maribor Danijel Lorbek je zagotovil, da imajo za to dovolj kadra, v skrajnem primeru pa jim bodo priskočili na pomoč policisti iz drugih policijskih uprav. Zdravstvena oskrba je v pristojnosti ministrstva za zdravje, za požarno varnost pa bodo morala skrbeti lokalna gasilska društva.

Posebno polemičnih tonov na seji ni bilo, le na račun župana Štefana Žvaba, češ da je povsem po nepotrebnem skrival podatke pred javnostjo.