Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog novele zakona o Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji, ki je pred dnevi še kot delovni osnutek prišel v javnost in jo dodobra vznemiril, bo delovna skupina še pred poletjem posredovala pravosodnemu ministrstvu, ki bo odločilo, kako naprej.
Tako pravijo naše neuradne informacije, iz katerih je mogoče sklepati, da se bo delovna skupina, v kateri so predstavniki policije, notranjega, obrambnega in pravosodnega ministrstva, službe za zakonodajo, Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova) ter obveščevalno varnostne službe obrambnega ministrstva (Ovs), še nekajkrat sestala, potem pa izhodišča možnih zakonskih rešitev poslala ministrstvu za pravosodje, ki je resorno ministrstvo za zakon o Sovi. Menda ne bo šlo za povsem nov zakon o Sovi, čeprav je ta star že osemnajst let in so vsi prepričani, da bi potrebovali novega.
Izzivi časa
Šlo bo za novelo zakona, ki se bo osredotočila na štiri vprašanja: posodobitev operativnega delovanja Sove in uporabe posebnih metod in sredstev, saj to terjajo nove varnostne grožnje in tehnološki razvoj; nadzor nad domačimi radikalnimi skupinami, ki niso povezane s tujino, saj naj bi šlo na tem področju za nekakšno sivo liso, na katero naša zakonodaja ne nudi ustreznega odgovora; vzpostavitev ustrezne pravne podlage za mednarodno sodelovanje z drugimi obveščevalnimi organi znotraj EU; uvedba zunanjega strokovnega nadzora nad delom varnostno-obveščevalne službe.
Še nič dokončnega
Predsednik vlade Miro Cerar pojasnjuje, da zakon, ki izhaja iz leta 1999, danes ne more biti več odgovor na aktualna družbena razmerja, ki so zaznamovana s tehnološkim napredkom in terorističnimi grožnjami. Odločitev, da bi potrebovali nov zakon o Sovi, je svet za nacionalno varnost sprejel januarja 2015, tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice narekuje posodobitev zakonodaje - posebej z varnostnega področja, ki pa ne sme iti po poti vseobsegajočega telekomunikacijskega nadzora nad posamezniki.
Toda povsem novega zakona ne bo, obstoječi bo zgolj spremenjen. Še vedno velja, da bodo vsi deležniki, ki so vpeti v zakonodajne spremembe, pripravili svoje predloge, sekretariat sveta za nacionalno varnost, katerega delo usklajuje državni sekretar za nacionalno varnost v premierovem kabinetu Erik Kopač, jih bo zbral, uskladil do mere, do katere bo to možno, in jih posredoval pravosodnemu ministrstvu.
Na ministrstvu še vedno pravijo, da do zdaj ni še nobenega medresorsko usklajenega predloga ali dokončnih rešitev. Ko te bodo, bodo zagotovo v ustavno začrtanih okvirih - še posebej bodo pozorni na njihovo skladnost z varovanjem človekovih pravic -, pred tem pa bodo opravili široko strokovno, medresorsko in javno razpravo. Tako ni prav nobene možnosti, kar zagotavlja tudi premier, da bi na vlado, kaj šele v državni zbor, prišlo zakonsko gradivo, za katerega bi pristojne službe ali strokovnjaki ugotovili, da so protiustavna ali nezakonita. »Takšne prakse pač ni in ne sme biti. Nobena rešitev noveliranega zakona o Sovi ne bo takšna, da bi predstavljala zlorabo človekovih pravic. Uveljavitve neustavnih in nezakonitih rešitev pri varnostnem preverjanju državljanov ali kogar koli drugega, ne bo. Vsako rešitev, ki ogroža človekove pravice, integriteto posameznika in ustavne vrednote zavračam,« zagotavlja Cerar.
Veliki brat
Da si vsaka varnostno-obveščevalna služba želi čim več pristojnosti, je povsem razumljivo, saj lahko do določene mere samo na ta način deluje preventivno in proaktivno. Delovni osnutek spremenjenega zakona o Sovi je ob združevanju (proti)obveščevalnega dela v tujini in doma tako imel tudi rešitve, po katerih bi bile mogoče tajne preiskave prostorov, objektov, plovil ..., spremljanje komunikacij (posameznikovega telefona, računalnika), posebne oblike pridobivanja podatkov. Te so bile napisane tako na široko, da je bilo iz njih težko razbrati, kje so še dopustne meje, ki zasledujejo legitimne cilje, in kdaj so te prestopljene, še posebej, ker bi se hkrati začela krepiti tudi moč direktorja Sove.
Politična zloraba Sove
Bolj ali manj pa je v strokovni javnosti največ polemik sprožila možnost, po kateri bi lahko Sova posebne preiskovalne metode uporabljala tudi zoper slovenske in ne zgolj tuje državljane. Zdaj lahko namreč Sova ob sodni odredbi preiskuje zgolj tujce, za katere oceni, da bi lahko njihova dejavnost škodila interesom naše države. Nekateri so v teh rešitvah prepoznali rehabilitacijo Udbe oziroma možnost za politično zlorabo Sove. Še posebej, če bi vse ostalo tako, kot je zapisano, hkrati pa ni vzpostavljen ustrezni nadzor nad njenim delom. Samo parlamentarni nadzor ne bi zadoščal, je pa jasno, da če bo Sova dobila nova pooblastila, si bo morala tudi komisija za nadzor nad delom varnostnih služb napisati nova pravila delovanja. Toda parlamentarni nadzor je eno, zunanji strokovni nadzor je nekaj drugega. Vendarle naj bi dobili ekspertno, neodvisno telo, ki bi samostojno nadziralo Sovo, še posebej s stališča sorazmernosti med uporabljenimi obveščevalnimi metodami in poseganji v človekove pravice.
Srednja pot
Po nekaterih informacijah ni nujno, da bo delovna skupina še posebej pilila osnutek novele zakona. Tako da se zna zgoditi, da bo ostal na ravni želja posameznih služb, breme presoje, kaj je ustavno in zakonsko sprejemljivo, pa bo v celoti ostalo na pravosodnem ministrstvu. To zagotavlja, da od demokratičnega postopka sprejemanja tako pomembnega zakona ne bo odstopilo, še manj od tega, da bi bile v njem sporne rešitve.
Seveda pa še vedno ostaja možnost, da se novele zakona jeseni vlada sploh ne bo lotila in bo prihodnji oblasti prepustila, da se ukvarja z apetiti obveščevalne službe po novih pristojnostih.
