Tiskane izdaje
Ljubljana – Pristojno okrajno sodišče v Ljubljani se je odločilo, da bo predobravnavni narok zoper novinarko Dela Anuško Delić potekal sredi oktobra.
Tožilstvo novinarki v obtožnem predlogu očita, da je konec leta 2011 storila kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, ko je v več člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour (B&H) s stranko SDS in ob tem – po trditvah Sove – objavila tudi podatke, ki jih je o skrajnih desničarjih v Sloveniji zbrala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Novinarka Anuška Delić, ki je bila marca lani v zvezi s tem primerom že zaslišana, pravi, da jo je to, da ji bodo sodili, presenetilo manj, kot jo je šokiralo dejstvo, da je tožilstvo – kot je izvedela iz obtožnega predloga – sodišču predlagalo pridobitev prometnih podatkov o njeni telefonski številki.
Do tri leta zapora
»Glede na to, da me tožilstvo preganja zaradi razkritja skrb vzbujajočega družbenopolitičnega pojava, je poskus vdora v mojo komunikacijsko zasebnost resda le češnjica na torti hudega posega državnega aparata v svobodo novinarskega dela, a zato ni nič manj pomemben. Obtožni predlog potrjuje moje ugotovitve o delovanju in političnem angažiranju Blood & Honour. Svoje delo sem opravila v skladu s profesionalnimi standardi in zato bom plačala ceno, davkoplačevalci pa pregon novinarke.« Delićevi grozi do tri leta zapora. Tožilstvo od pristojnega Okrajnega sodišča v Ljubljani zahteva, da novinarko zapre.
Za Sovo sporni članki so bili objavljeni v času pred parlamentarnimi volitvami 2011, na katerih je zmagala Pozitivna Slovenija. A ker ji ni uspelo oblikovati vlade, je to storila največja opozicijska stranka SDS z Janezom Janšo na čelu. Spomnimo, da je ta vlada na svoji ustanovni seji izvedla pravi mali kadrovski cunami, med drugim je razrešila dotedanjega direktorja Sove. To je bil prav Sebastjan Selan, ki je zdaj tudi obtožen, ker Delićeve ni ovadil. Na Selanovo mesto je bil imenovan Damir Črnčec.
Türk opozoril Pahorja in Jelušičevo
Kot izhaja iz obtožnega predloga, so bile navedbe novinarke v zvezi z omenjeno neonacistično skupino očitno točne. Poleg tega so bili tajni podatki agencije v zvezi s to problematiko znani širokemu krogu zunanjih in notranjih prejemnikov. Sova je o aktivnostih desnih ekstremistov redno (najmanj od aprila 2010) obveščala takratni vrh oblasti: predsednika republike Danila Türka, predsednika vlade Boruta Pahorja, pravosodnega ministra Aleša Zalarja, pa tudi ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, in generalnega direktorja policije Janka Gorška. Kako so se na poročila Sove odzvali, nam je vsebinsko pojasnil le Türk.
Na vprašanje, kako so se, če sploh, omenjeni odzvali na opozorila Sove glede ekstremistov, sta nam Kresalova in Zalar odgovorila, da nam konkretnih pojasnil – »zaradi časovne oddaljenosti teh dogodkov in ker z dokumenti, na katere se sklicujete, ne razpolagata« – ne moreta dati.
Türk nam je sporočil, da posameznih poročil ne more komentirati. »Tako poročila Sove kot poročila medijev leta 2011 v zvezi s pojavi ekstremizma so bila skrb vzbujajoča,« dodaja, zato je na njihovo vsebino opozoril takratnega premiera Pahorja, ministrico za obrambo Ljubico Jelušič in načelnika generalštaba. Z zadnjima se je tudi sestal in ju prosil, da pojav skrbno proučita in primerno ukrepata. V uradu Boruta Pahora so se zavili v molk, Goršek pa nam je obljubil, da se bo odzval danes.
Resna opozorila
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) opozarja, da je »nedopustno, da se je tožilstvo ujelo v politični obračun nekdanjega vodstva Sove z novinarko. Novinarka je namreč v Delu razkrivala povezave desnega ekstremizma s stranko SDS, vrh obveščevalne agencije pa je v času ovadbe zoper novinarko obvladovala prav ta stranka.« Njene objave so bile nesporno v javnem interesu, ocenjujejo v DNS, »tudi če bi novinarka razkrivala vsebino tajnih dokumentov, česar sicer ni naredila, pa se v demokratični državi zaradi razkrivanja zaupnih in drugih za javnost pomembnih podatkov novinarjev ne preganja.«
Ravnanje slovenskih organov pregona so obsodili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Junija je predstavnica za svobodo medijev pri Ovse Dunja Mijatović primer Delićeve izpostavila tudi v poročilu te organizacije.
Včeraj se je oglasill tudi Mednarodni tiskovni inštitut (IPI) in izrazil »resno zaskrbljenost«. Tožilstvo pozivajo, da pregon nemudoma opusti. Ne razumejo, kakšen interes države upravičuje takšen pregonom novinarja. Popolnoma nesprejemljivo je, je zapisala Barbara Trionfi, da tako težke obtožbe tako dolgo časa nerazrešene 'visijo' nad novinarjem.
Težave že na začetku
Trionfijeva se je navezala na dolgotrajni postopek. Pri vročanju obtožnega predloga obdolženima namreč ni vse potekalo, kot bi moralo, saj sodnica, ki je zadevo sprva dobila v obravnavo, v skoraj letu dni ni odločila, kaj naj naredi z obtožnim predlogom. Specializirano tožilstvo je namreč obtožni predlog na ljubljansko okrajno sodišče vložilo že 9. aprila lani, a ta ni bil vročen do pred nekaj dnevi, čeprav bi ga moralo sodišče vročiti v roku enega meseca.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 435. členu določa, da mora sodnik, ko sodišče prejme obtožni predlog, najprej preizkusiti, ali je sodišče pristojno in ali obstajajo pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če sam (ali na predlog strank) ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila, ki bi jih morali izločiti, izda sklep o izločitvi, če pa tega ne stori, odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu. Pisno ga pouči o možnosti priznanja krivde za kaznivo dejanje in posledicah ter takoj razpiše glavno obravnavo. ZKP navaja tudi, da mora sodnik, če v enem mesecu ne določi glavne obravnave, o razlogih obvestiti predsednika sodišča, ta pa ukrene, kar je treba, da se glavna obravnava čim prej določi.
Na okrajnem sodišču so nam aprila, torej leto dni po vložitvi obtožnega predloga, pojasnili, da je bil ta dolgo v fazi preizkusa zaradi neskladnosti med posameznimi določbami ZKP in zakona o tajnih podatkih. »Ta neskladnost povzroča težave predvsem pri določanju stopnje tajnosti in pri odločanju o tem, kateri organ oziroma kdo in ob kakšnih pogojih lahko določa morebitno stopnjo tajnosti. Poleg tega je težava nastala tudi zato, ker zadeva vsebuje dokumente, označene s stopnjo tajnosti, medtem ko obtožni predlog takšne oznake nima,« so takrat odgovorili s sodišča.
Primer so zaradi predvidene daljše bolniške odsotnosti sodnice Vesne Drvarič, ki ji je bila zadeva sprva dodeljena v reševanje, predodelili sodniku Marku Češnovarju, predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk pa je že pred tem odredila interni nadzor, da bi ugotovila, ali so bile pri reševanju spisa storjene napake. Sodnica Drvarič je svoje poročilo oddala nedavno, ko se je konec avgusta vrnila na delo s polnim delovnim časom, zato dokončne odločitve v internem nadzoru še ni. A glede na njeno poročilo kaže, da postopanje vendarle ni bilo pravilno. Predvidoma prihodnji teden bo predsednica sodišča odločila o (morebitnih) ukrepih zoper sodnico.
