Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanke in poslanci so opravili drugi obravnavi novel zakonov o državnem tožilstvu in kazenskem postopku, s katerim se bo preiskovanje kaznivih dejanj policistov preneslo na vrhovno državno tožilstvo. Medtem ko v koalicijskih poslanskih skupinah sodijo, da bosta noveli zagotovili učinkovit nadzor nad delom represivnih organov, pa opozicijski poslanci predlogoma očitajo, da ne bosta pripomogla k učinkovitem preprečevanju policijskega nasilja.
Obe noveli DZ obravnava po nujnem postopku. Kot je uvodoma pojasnil minister za pravosodje Lovro Šturm, je nujni postopek potreben, da bo čim prej omogočeno nepristransko odkrivanje in pregon kaznivih dejanj storilcev, ki so pripadniki policije, vojaške policije, obveščevalno-varnostne službe ali so napoteni na misijo v tujini. Doslej sta bili za pregon kaznivih dejanj teh storilcev pristojna policija in državno tožilstvo, zato se je lahko pojavil dvom v njihovo nepristranskost, pojasnjuje Šturm.
V skladu s predlagano novelo zakona o državnem tožilstvu bodo znotraj skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu ustanovili specializirani oddelek, ki bo preganjal storilce kaznivih dejanj iz policije in drugih podobnih represivnih organov, ki so uradne osebe.
Medtem ko novela zakona o državnem tožilstvu posebni oddelek na vrhovnem tožilstvu ustanavlja, pa novela zakona o kazenskem postopku nanj prenaša pristojnost za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe.
V specializirani oddelek bo predvidoma premeščenih pet policistov, v njem pa bosta delovala še dva državna tožilca in en namestnik. Na centraliziran način bodo odkrivali kazniva dejanja in domnevne storilce kaznivih dejanj znotraj represivnih organov. Centralizirano pa jih bodo usmerjali državni tožilci iz omenjenega oddelka.
Kot pojasnjuje Šturm, so noveli pripravili tudi zaradi odločbe ustavnega sodišča ter sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Ustavno sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo kršitev pravice do učinkovitega varstva pravic, ker ni prišlo do sodne presoje delovanj policistov v konkretni zadevi hišne preiskave in smrti osumljenca. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu pa je v sodbi odločilo, da je Slovenija oziroma njen državni organ prekršil pravice iz evropske konvencije o človekovih pravicah. Oblasti namreč niso izvedle celovite in učinkovite preiskave glede pritožnikovega (šlo je za zadevo Matko) verodostojnega očitka, de je policija z njim grdo ravnala.
V koaliciji napovedali podopro zakonoma, v opoziciji manj zadovoljni
Podporo zakonoma so napovedali v koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS. Poslanec SDS Dimitrij Kovačič je prepričan, da bo nova ureditev sedaj neustrezno ter vzpostavila in zagotovila obveznost države, da na učinkovit način varuje posameznika pred nedovoljenimi posegi v njegovo življenje, celovitost in dostojanstvo. Poslanka NSi Mojca Kucler Dolinar meni, da bo neodvisni organ znotraj vrhovnega tožilstva lažje zagotovil nepristranskost policije in tožilstva.
Josip Bajc (SLS) pa pričakuje, da bo posebni oddelek znotraj skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala zagotovil učinkovit nadzor nad morebitnimi napakami pri delu represivnih organov in omogočil dovolj visoko stopnjo neodvisnosti tega nadzora. Noveli bodo podprli tudi v DeSUS, kjer menijo, da bo sprejem takšne rešitve bistveno povečal zaupanje javnosti v pravno državo, v delovanje policije in drugih državnih organov.
Manj zadovoljni s predlaganima novelama so v opozicijskih LDS, SD in SNS. Darja Lavtižar Bebler (LDS) poudarja, da obe odločbi zadevata predvsem položaj in pravice oškodovanca, zakona pa se s položajem žrtve sploh ne ukvarjata. V obeh odločbah namreč leti kritika na dejstvo, da v Sloveniji ni učinkovite preiskave pri uporabi nepotrebnega in pretiranega policijskega nasilja. Za izboljšavo tega bi bila potrebna kvečjemu sprememba zakona o policiji, ugotavlja poslanka.
Miran Potrč (SD) je napovedal, da poslanska skupina novelam ne bo nasprotovala, a ju niti ne bo podprla. Odločbi ustavnega in evropskega sodišča namreč zahtevata le učinkovito preiskavo policijskega nasilja, ne zahteva pa posebne ureditve. Tudi Boštjan Zagorac (SNS) sodi, da odločba ustavnega sodišče ne sodba evropskega sodišča ne zahtevata spremembe sistema, "ki je bil formalno gledano dokaj dobro zastavljen, vendar zaradi pomanjkanja volje znotraj ministrstva in predvsem organov pregona ni deloval".
DZ pospešil gradnjo mejnih prehodov
Poslanke in poslanci so po nujnem postopku 38 glasovi za in 19 proti sprejeli novelo o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih, ki bo pospešila izgradnjo 16 mejnih prehodov za vzpostavitev schengenske meje.
Novela zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo objektov na mejnih prehodih bo s pospešitvijo postopkov pri pridobivanju zemljišč omogočila izgradnjo prehodov v rokih za črpanje razpoložljivih sredstev. Slovenija mora namreč v letu 2007 dokončati izgradnjo oziroma rekonstrukcijo šestnajstih mejnih prehodov, ki se sofinancira iz schengenskega vira.
Ministrstvo za javno upravo, ki na podlagi zakona opravlja naloge pooblaščenega investitorja, mora letos dokončati izgradnjo oziroma rekonstrukcijo šestnajstih mejnih prehodov: Bistrica ob Sotli, Zavrč, Sočerga, Petišovci, Dobovec, Rigonce, Babno polje, Petrina, Vinica, Orešje, Imeno, Ormož, Gibina, Razkrižje, Podplanina in Zgornji Leskovec.
Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki naj bi prinesel več transparentnosti in gospodarnosti pri ravnanju z državnim premoženjem.
Zakon po besedah monistra za javno upravo Viranta daje jasno podlago za interni trg, ki pomeni možnost prenosa nepremičnine znotraj države in širše državnih organov ali celo javnega sektorja. Predvidena je možnost neodplačnega prenosa stvarnega premoženja iz ene na drugo osebno javnega prava, kar bo po ministrovih besedah najpogosteje prišlo v poštev kot prenos premoženja iz države na občino. S tem naj bi zagotovili gospodarnejšo rabo, saj bo lahko država neko zemljišče ali nepremičnino, ki ga poslovno ne potrebuje, brezplačno prenesla na občino, ki bo to premoženje uporabila za svoje namene.
Poslanci zavrnili Jelinčičev zakon o Romih
DZ je ob koncu zasedanja odločil še o dveh zakonskih predlogih iz opozicijskih vrst in za oba sklenil, da nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljevanje postopka obravnave za zakon o romski skupnosti, ki ga je vložila skupina poslancev SNS, so glasovali trije poslanci SNS (proti 60). Nekoliko večje podpore je bila deležna novela zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti skupine poslancev s prvopodpisanim Slavkom Gabrom (LDS).
Poslanci SNS so predlagali, da bi z zakonom o romski skupnosti, ki obsega le tri člene, določili, da ima romska skupnost v Sloveniji posebne pravice, ki pa so omejene s pravicami drugih. Po njihovem mnenju je pomembna zlasti izenačitev Romov s preostalimi državljani, izhajajoč iz ustave, ki vsem državljanom in državljankam zagotavlja enakost pred zakonom. Vlada zakona ni podprla, saj meni, da ne prispeva k ureditvi in izboljšanju položaja romske skupnosti v Sloveniji, ter mu očita protiustaven namen. Odklonilno stališče do zakona pa so imeli tudi v drugih poslanskih skupinah.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Slavkom Gabrom je želela z novelo zakona o raziskovalni in razvojni razmerje v upravnih odborih javnih raziskovalnih zavodov vrniti v obliko pred letom 2005, saj bi se na ta način po njihovem mnenju izognili vpletanju politike v delo zavodov. Vlada je namreč s spremembo zakona leta 2005 dosegla, da so večinski delež v pet- do devetčlanskem upravnem odboru dobili predstavniki ustanovitelja. Opozicijski poslanci so predlagali, da bi bili predstavniki ustanovitelja, zaposlenih in uporabnikov znova zastopani po tretjinah.
Sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je podprlo 39 poslank in poslancev, proti jih je bilo 24.
