Spet policijski nadzor na meji z Italijo?

Ljubljana - Namera Italije, da iz varnostnih razlogov začasno prekine schengenski režim na vseh svojih mejah, torej tudi slovenski, med 18. junijem in 15. julijem, je precej razburila slovensko javnost. Ivo Vajgl meni, da je ta odločitev Italije nesprejemljiva, Franco Juri (oba Zares) sicer poudarja, da ima Italija do tega pravico, vendar s tem posreduje tudi precej tvegano politično sporočilo. Nad načrtovanim ukrepom Italije pa je presenečen tudi Lojze Peterle (NSi). Vsi mislijo, da bi se dalo za varnost poskrbeti drugače oziroma brez začasne vzpostavitve »starega« mejnega režima, ki bo poleg vsega verjetno kriv tudi za zastoje in negodovanje na meji na vrhuncu turistične sezone.

Italija namerava med 18. junijem in 15. julijem začasno ponovno uvesti policijski nadzor meje zaradi vrha zunanjih ministrov skupine G8, ki bo od 25. do 27. junija v Trstu, in vrha predsednikov vlad najbolj razvitih držav, ki bo od 8. do 10. julija v L'Aquili. Možnost ponovne (začasne) uvedbe mejne kontrole na notranjih mejah je sicer povsem legitimna odločitev vseh držav članic in je opredeljena v zakoniku o schengenskih mejah. Države članice se za takšen nadzor lahko odločijo, kadar sta javni red in notranja varnost države resno ogrožena. A obseg in trajanje poostritve nadzora na notranjih mejah, kot so nam pojasnili na notranjem ministrstvu, morata biti omejena na najkrajši možni čas, ki naj ne bi presegal 30 dni. Država, ki se za to odloči, mora o tem uradno obvestiti evropsko komisijo ter druge države članice, a Italija do včeraj tega še ni storila.

Ivu Vajglu se zdi uvedba tako poostrenega nadzora oster poseg v svobodno gibanje v EU, v svoboščino, zaradi katere je bil schengenski režim vzpostavljen, na kar bi se slovenska vlada morala ostro odzvati - k temu jo bo kot predsednik odbora za zunanjo politiko tudi pozval, prav tako pa tudi zunanje in notranje ministrstvo. Predsednik vlade Borut Pahor je sicer že prejšnji teden dejal, da se bodo o tem, ali je takšna poostritev nadzora neizogibno potrebna ali ne, še pogovarjali z italijansko stranjo.

Razveljavljanje schengenskega sporazuma?

Franco Juri se pri tem sprašuje, kaj bo sploh še ostalo od schengenskega prostora, če se bo trend razveljavljanja schengenskega sporazuma iz enega ali drugega razloga nadaljeval. Opozoril je tudi na politično sporočilo, ki ga s tem daje Italija. »Ideja je nastala pri italijanskem notranjem ministru Robertu Maroniju, ki je član stranke Severna liga, ta pa ni ravno navdušena nad evropsko politiko odprtosti in povezovanja,« je pojasnil Juri. Vajgl pa je še poudaril, da je treba reagirati tudi zato, da takšna praksa ne bo postala nekaj sprejemljivega. »Včasih so ob obiskih pomembnih ljudi pijance in potencialne izgrednike ter disidente vtaknili v zapor. Danes vtikajo v zapor vse nas. Ali bomo to sprejeli?«

Namero Italije je komentiral tudi Lojze Peterle. »Za varnost bi se gotovo dalo poskrbeti brez tega, da se vzpostavlja stari mejni režim,« je dejal. Razume željo Italije, da poskrbi za popolno varnost ob visokem mednarodnem srečanju, vendar misli, da bi se dalo to storiti drugače oziroma ne na način, ki bo spominjal na čase razdeljene Evrope.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela