Spet praska med Ljubljano in Zagrebom

Zagreb – Za nov zaplet v slovensko-hrvaških odnosih je ob koncu tedna poskrbelo slovensko zunanje ministrstvo, ki je hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani izročilo protestno noto. V njej izraža nezadovoljstvo zaradi odločitve hrvaške vlade, ki je naftni družbi Ina podaljšalo koncesijo za raziskovanje podmorja v severnem Jadranu. Ljubljana je prepričana, da je to nov poskus prejudiciranja poteka morske meje oziroma posega v »skupnem morju«.

Zaplet je v soboto napihnil Večernji list v članku Slovenci bi radi naše podmorje, tukajšnji mediji pa se z novo prasko v nedeljskih izdajah niso več veliko ukvarjali. Novica o protestni noti, v kateri Ljubljana opozarja Zagreb, da na območju severnega Jadrana, kjer naj bi Ina do leta 2011 iskala nafto in plin, meja ni določena in da gre za skupno morje iz obdobja nekdanje SFRJ, je pricurljala konec tedna iz hrvaške vlade. Ministrski kabinet je namreč v začetku januarja Ini podaljšal koncesijo, ki jo je ta sicer dobila že leta 2002. Na Hrvaškem opozarjajo, da takrat zoper takšno odločitev ni nihče protestiral.

Zapleta se je dotaknil tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Izjavil je, da so meje med naslednicami SFRJ že določene. Če obstajajo manjše dileme na kopnem, jih je treba odpraviti s skupnim identificiranjem meje. Hrvaški predsednik je prepričan, da je tudi meja na morju določena, saj »imamo določeno mejo s kopnega na morje«, zato ne bo več nikakršne delitve morskega dela.

“Meja s Hrvaško še ni določena”

“ Odločitev hrvaške vlade je problematična, saj v njej piše, da območje, za katero velja koncesija, sega do meje s Slovenijo, medtem ko meja še ni določena,” pa je danes dejal Patrick Vlačič , predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet.

Problematično je to, da je Hrvaška dala družbi Ina koncesijo in vanjo "zapisala, da sega do meje z Republiko Slovenijo, vendar pa meja pa ni določena", je dejal Vlačič. Kot je pojasnil, je po njegovi oceni tako Zagreb določil območje veljave koncesije "tudi za neko sporno območje".

Če bi v odločitvi Zagreb zapisal, da koncesija velja za območje, ki sega "do bodoče meje s Slovenijo", bi bilo po oceni Vlačiča to morda nekoliko manj problematično, vendar "še vedno problematično, ker se moraš vzdržati vsakih ravnanj za območja, ki so sporna". Kot je spomnil, sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da se bosta vzdržali vsakih ravnanj, ki bi kakorkoli prejudicirala mejo, in da velja stanje na dan 26. junija 1991.

Vlačič: Mesićeva izjava je napačna

Z vidika dejstev in mednarodnega prava je po besedah Vlačiča sporna tudi sobotna izjava hrvaškega predsednika Mesića, da je izhod kopenske meje na morje znan, s tem pa je tudi jasna meja na morju. "Izjava je napačna in problematična tako z vidika dejstev kot tudi z vidika mednarodnega pomorskega prava. Tudi če bi bila znana točka na kopnem, kar ni, še ne pomeni, da bi bila jasna meja na morju," je dejal.

"Nič se ni spremenilo od takrat, ko meja ni bila določena. Meja na morju ni bila nikoli določena," je izpostavil. Zato je po njegovem prav, da je slovensko ministrstvo odgovorilo z noto, "ker v nasprotnem primeru sprejemaš neko dejstvo, saj imajo v mednarodnem pravu tudi enostranska dejanja pravne posledice". Na vprašanje, kje se bo izvajala sama koncesija družbe Ina, pa Vlačič ni mogel odgovoriti.

Hrvaška vlada je 5. januarja podaljšala koncesijo naftni družbi Ina za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu na območju, kjer morska meja še ni določena. Slovenija je Hrvaški zato 23. januarja poslala protestno noto, v kateri je to dejanje označila kot "še enega v vrsti poskusov, s katerimi želi Hrvaška z notranjepravnimi akti prejudicirati razmejitev na morju, razmejitev morskih pasov, morskega dna in podzemlja med državama".

Zagreb ostro odgovoril Sloveniji

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes obsodilo diplomatsko noto glede posegov v Jadranu. Poudarili so, da "morje ni in ne more biti predmet sukcesije, ker pripada kopnu, ki je v procesu sukcesije pripadlo Hrvaški". Viri na slovenskem MZZ pa so povedali, da hrvaško noto še proučujejo.

Na hrvaškem ministrstvu so dodali, da gre "tudi tokrat za zaostrovanje, ki ni in ne more biti ne v interesu Slovenije niti slovenske javnosti". "Koncesija se nanaša na hrvaško državno območje in na območja, na katerih ima Hrvaška suverene pravice in jurisdikcijo", odločitev hrvaške vlade pa "ne prejudicira razmejitvene črte med dvema državama", so zapisali v noti.

Zagreb je ob tem ostro protestiral zaradi "poskusa slovenske strani, da bolj neposredno kot doslej izrazi odprto in jasno namero prisvajanja državnega območja Republike Hrvaške oziroma območja, na katerem ima Hrvaška suverene pravice in jurisdikcijo". Dodal je, da takšno ravnanje postavlja pod vprašaj celotno verodostojnost slovenske strani.

Na sedežu hrvaške diplomacije so v noti še kot nesprejemljivo ocenili zavračanje slovenske strani, da bi se za rešitev vprašanja na morju državi obrnili na mednarodno pravosodno telo, ob tem da "zaostruje svoje politično stališče z vse bolj jasnimi pretenzijami do hrvaškega ozemlja". Zagreb je še napovedal, da bo o tem obvestil pristojna telesa v Združenih narodih in v Evropski uniji.

Na MZZ-ju hrvaško noto proučujejo

Iz virov na slovenskem zunanjem ministrstvu se je danes izvedelo, da hrvaško noto še preučujejo, sicer pa so mnenja, da so vse povedali že v noti, v kateri je MZZ 23. januarja podaljšanje koncesije družbi INA na območju, kjer morska meja še ni določena, označila kot "še enega v vrsti poskusov, s katerimi želi Hrvaška z notranjepravnimi akti prejudicirati razmejitev na morju, razmejitev morskih pasov, morskega dna in podzemlja med državama". Ljubljana je v tej noti Zagreb še pozvala, naj se v prihodnje vzdrži vseh enostranskih dejanj, ki so v nasprotju z dogovorom obeh držav, da bosta do dokončne in sporazumne določitve državne meje spoštovali stanje na dan 25. junija 1991.

Zagreb je sicer v današnji noti zanikal, da bi z odločitvijo deloval v nasprotju z brionsko izjavo o izogibanju incidentom, v kateri je zapisana omenjena zaveza o spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991. Dodaja še, da "morje ni in ne more biti predmet sukcesije, ker pripada kopnu in je odvisno od kopnega, ki je v postopku sukcesije pripadlo Republiki Hrvaški kot eni od držav naslednic".