Špica kot slika mestne in državne ekološke politike

Med razcvetom kar dve kopališči – Plavalne tekme že leta 1927 – Kanalizacija na Rakovi jelši Ljubljanice ne bo očistila

Objavljeno
22. maj 2012 15.01
Samo Petančič, Ljubljana
Samo Petančič, Ljubljana
Ljubljana – Eno od mestnih kopališč, o katerega oživitvi se govori predvsem v mandatu župana Zorana Jankovića, vendar doslej ni uspela, je tudi Špica. Do leta 1957 so se namreč tam veselo kopali, zdaj pa je plavanje prepovedano že desetletja.

Čeprav v Ljubljanico na Špici v najhujši poletni vročini še danes skoči kak zanesenjak, velja, da kopanje v glavni mestni reki zaradi onesnaženosti ni priporočljivo. Tako je že od konca petdesetih let, ko so industrija in neurejena kanalizacija stanovanjskih hiš reko tako onesnažile, da v njej ni bilo več mogoče plavati. Preden so ju zaprli, sta bili na območju Špice kar dve kopališči, eno na prulski in eno na trnovski strani. Veliko kopališče s 74 kabinami, gostiščem, glasbo in lesenim podom je bilo tudi na rakovniškem bregu med Špico in današnjim gostiščem Livada.

Arhitekturni pomen Špice

Špico so narodno zavedni Ljubljančani zgradili leta 1906 kot odgovor na dogajanje na Livadi. Tamkajšnje kopališče je bilo namreč elitni klub s kopališkim delom in čolnarno, namenjeno predvsem Avstrijcem naklonjeni mestni smetani. Ureditev kopališča v petdesetih so pohvalili tudi arhitekti, ki so v njem prepoznali Plečnikov duh in arhitekturna načela tridesetih let prejšnjega stoletja.

Na Špici so leta 1927 prvič organizirali plavalno tekmovanje za naslov slovenskega prvaka. Proga je merila 50 metrov, plavalci so se med seboj pomerili v smeri toka, začetek in konec »plavalne steze« pa sta zamejevala čolna za prevoz opeke. Dve leti pozneje so tekmovanje preselili na novi bazen Ilirija.

Na Špici je bilo tudi mestno kopališče z vaterpolskimi tekmovanji in tekmami v veslanju. Številni meščani, posebno tisti, ki so se plavanja še učili, pa so čofotali v Gradaščici. Ko so kopališče leta 1957 zaprli, so podrli še most, po katerem se je s Špice dalo priti na trnovsko stran, prav tako jez, ki je kopališče ločeval od Gruberjevega prekopa. Kopališče je bilo sicer ob poletnih koncih tedna navadno polno, tam se je zbralo po petsto ljudi in več.

Onesnaževanja očitno 
še vedno preveč

Pred dvema letoma so nekateri ekologi še upali, da se bo reka dovolj očistila, tako da bo kopanje na Špici letos spet mogoče, a se to žal ni zgodilo.

Ljubljanica sicer teče po ilovnatih tleh in ima veliko regeneracijsko sposobnost, vendar je onesnaževanje, kot kaže, še vedno preveliko, da bi bilo tu varno plavati. Takrat je bil eden od pogojev za vnovično kopalno oživitev ureditev kanalizacije na Rakovi jelši, ki pa še ni končana.

Tamkajšnje hiše bodo na kanalizacijsko omrežje priklapljali še najmanj dve leti, kot poudarjajo nekateri, pa niti ta ukrep ne bo povsem rešil onesnaženosti Ljubljanice, saj precej onesnažene vode vanjo priteče tudi iz občin više ob toku.