Tiskane izdaje
Pahor je na novinarski konferenci po srečanju s Špirićem dejal, da mora Slovenija najprej rešiti problem meje s Hrvaško, šele potem bo lahko reševala ostala odprta vprašanja z državami Zahodnega Balkana, vključno z vprašanjem varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
Glede reševanja tega vprašanja imata Ljubljana in Sarajevo različne poglede. Kot sta pojasnila Pahor in Špirić, Slovenija vztraja, da ga je treba rešiti preko Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), kot je določeno v sporazumu o nasledstvu iz leta 2001, ki so ga podpisale in ratificirale tedanje naslednice nekdanje SFRJ, tudi BiH. V Sarajevu si po drugi strani prizadevajo za drugačno rešitev in so v ta namen ustanovili tudi delovno skupino. Špirić je sicer poudaril, da si Sarajevo želi pravične rešitve.
Po mnenju Pahorja bi morda morali poiskati tudi druge poti, kot je BIS, da bi si Slovenija ponovno pridobila zaupanje prebivalcev držav Zahodnega Balkana in se s svojimi finančnimi in zavarovalniškimi institucijami vrnila na trge tega območja. Dolgoročni cilj Slovenije je namreč oživitev pristojnosti na teh trgih, je pojasnil slovenski premier. "Če bomo ugotovili, da to ni mogoče, ostaja instrument Basla," je še dejal Pahor. Ali bodo vprašanje varčevalcev reševali preko BIS ali bodo ubrali kakšno drugo pot, bo po besedah slovenskega premiera znano, ko bo rešeno vprašanje meje s Hrvaško.
Špirić obiskal tudi GZS
Špirić je v spremstvu ministra za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Mladena Zirojevića in direktorja Agencije BiH za spodbujanje tujih vlaganj Harisa Bašića obiskal tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS). Tam se je na delovnem pogovoru sestal z generalnim direktorjem GZS Samom Hribarjem Miličem.
Sogovorniki so izmenjali informacije in poglede na aktualno gospodarsko stanje v luči gospodarskega sodelovanja med državama. Blagovna menjava med državama je v času recesije sicer upadla za slabo četrtino, vendar pa slovenska podjetja s skupaj 740 milijoni evrov ostajajo aktivni investitorji v BiH, so sporočili iz GZS. Kot prioritetna oziroma obetavna področja gospodarskega sodelovanja so sogovorniki izpostavili energetski sektor BiH in projekte izgradnje infrastrukture. Več aktivnosti si v BiH želijo tudi pri iskanju možnosti za skupen nastop na tretjih trgih, predvsem v arabskih deželah in Aziji. Kot še ne dovolj izkoriščeni področji je Hribar Milič izpostavil informacijsko-telekomunikacijsko dejavnost in turizem.
Špirić je napovedal določene popravke v carinski tarifi BiH, ki bodo olajšali poslovanje tudi slovenskim podjetjem. Po drugi strani pa je slovensko zunanje ministrstvo BiH zagotovilo pomoč svoje diplomatske mreže v Bruslju pri spremljanju in oblikovanju evropskih programov pomoči za BiH.
Špirić je sogovornike obvestil tudi o dogovoru s premierom Pahorjem za obisk v BiH, predvidoma januarja 2010. Pahorja naj bi na obisku spremljala tudi delegacija slovenskih gospodarstvenikov. Predstavniki GZS so ob tem izrazili zadovoljstvo in pripravljenost, da v pripravi obiska aktivno sodelujejo.
