Spletne trgovine so zasute z naročili 

V Mercatorju in Sparu je treba na spletno naročilo čakati več dni. 

Objavljeno
28. marec 2020 08.00
Posodobljeno
28. marec 2020 08.00
FOTO: Blaž Samec
Ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa in strah pred okužbo z njim so množice potrošnikov iz trgovskih centrov preusmerili v spletne prodajalne, ki so jih ljudje za nakupe hrane do zdaj uporabljali redkeje. Ker so klasični trgovci zasuti z naročili, priložnost za prodajo po spletu iščejo novi.

V spletni trgovini Mercator, ki dostavlja v skoraj vse kraje po državi, zunaj dosega je le tri odstotke gospodinjstev, so podvojili ekipo, vendar zaradi stalnega povečevanja števila naročil teh še vedno ne morejo dostavljati, kot bi si želeli, z največ štiridnevnim intervalom od dneva naročila do dostave. Termini za naročila so zasedeni do 31. marca.

»Morda je utemeljena prispodoba, da se je število naročil povečalo, kot da bi spletna trgovina iz ene od trgovin v mestu postala skoraj edina trgovina v mestu. Iz supermarketa ne bi mogli čez noč zgraditi megamarketa, priprava naročil poteka ročno, ni robotov in tekočih trakov, kot v globalnih spletnih trgovinah za tehnične in druge izdelke. Pri nas gre predvsem za živila v količinah za gospodinjstvo,« pravijo v Mercatorju.

Tudi v Sparu se je število obiskovalcev v spletni trgovini zelo povečalo. Zaposlili so nove sodelavce in podvojili zmogljivosti, a kljub temu so časovna okna za naročilo zasedena za štiri dni vnaprej. V Sparu zdaj razvijajo možnost naročanja za 14 dni vnaprej. Naročeno vedno dostavijo pravočasno, zagotavljajo. Dostavo na dom in osebni prevzem na drive-in točki za zdaj zagotavljajo kupcem v Ljubljani in okolici.

Spletne trgovine težko sledijo povečanju naročil.
Vse več lokalnih ponudb domačih proizvodov.
Načrti že za prihodnost.

 

Bolha s kmečko tržnico hrane


V Ljubljani po novem spletno naročanje in dostavo živilskih izdelkov (iz Žitovih trgovin) ponuja finsko podjetje Wolt, katerega dostavljavci sicer vozijo hrano iz restavracij v službo ali na dom.

Spletni trgovec Bolha pa je odprl tržnico s ponudniki slovenskih izdelkov s kmetij. Na njej lahko pobrskamo med lokalnimi živilskimi izdelki in se s pridelovalci dogovorimo za prevzem. »Tržnica je produkt razmer, hkrati pa odlična iztočnica za čas, ko se bodo razmere umirile. Naše poslanstvo bo še naprej povezovanje in krepitev lokalnega gospodarstva,« je povedal Uroš Žajdela. Na tržnici je bilo 20. marca 32 ponudnikov s 154 ponudbami. Število kmetij, ki se pridružujejo, se povečuje, prav tako število obiskovalcev, 20. marca so imeli 9846 posamičnih obiskov.

image
Dostavljavci podjetja Wolt po novem pripeljejo tudi živila iz Žitovih prodajaln. FOTO: Blaž Samec

 

Jej lokalno pridelano


K spoštovanju nasveta ostani doma in kupovanju v Sloveniji pridelano hrano prispevajo tudi občine, krajinski parki (notranjski) in druge institucije, ki so zbrali stike z lokalnimi ponudniki, na katere se prebivalci lahko obrnejo in dogovorijo za dostavo ali prevzem živil.

V Idriji, kjer je pokrita tržnica zaprta, so vzpostavili začasno prevzemno točko vnaprej naročene živilske izdelke lokalnih ponudnikov na Mestnem trgu.

Na spletni strani LAS Dolenjske in Bele Krajine so objavili seznam 30 lokalnih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Osem jih je iz občine Metlika, kjer so pred dnevi objavili poziv Jej lokalno pridelano hrano!, s katerim spodbujajo k tesnejšemu povezovanju z lokalnimi pridelovalci hrane. Pri tem na metliški občini opozarjajo, naj kupci in ponudniki hrane upoštevajo zaščitne ukrepe. »Naročeno naj gre iskat le ena zdrava oseba, brez kliničnih znakov obolenj zgornjih dihal ali drugih bolezni. Ravnajte odgovorno in upoštevajte navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje!«