Tiskane izdaje
Ljubljana – »Doživljam pravo nočno moro. Prek skypa sem spoznala fanta, ki me je pripeljal do intimnih trenutkov, zdaj pa mi grozi, da bo moje gole fotografije objavil na spletu, in zahteva, da mu plačam 3500 evrov. Blokirala sem ga, ampak me je še vedno strah. Kaj moram narediti, da posnetki ne bodo prišli na splet?«
Metkina zgodba, ki jo je delila na portalu Varni na internetu, še zdaleč ni osamljen primer spletnega nasilja. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali »sextortion« je ena od njegovih oblik, s katero se na policiji v zadnjih letih srečujejo najpogosteje.
Ko storilec moško ali žensko žrtev na družbenih omrežjih prepriča, da z njim deli izzivalne posnetke, ji zagrozi, da jih bo javno objavil, če mu ne plača več sto ali tisoč evrov. Izsiljevanju se zaradi strahu marsikdo vda, vendar storilci zahtevajo vedno več, njihov pregon pa je skoraj nemogoč, saj prihajajo večinoma iz afriških držav, razlagajo v nacionalnem centru SI-CERT, kjer skrbijo za varnost na internetu. Lani so prejeli okoli sto prijav takšnih groženj.
Izsiljevanje s spolnimi posnetki je lahko tudi posledica maščevanja enega od partnerjev po razpadu zveze, pravijo na policiji, za skoraj vsako žrtev pa je ponižujoče in stresno. Poleg tega dobivajo prijave žaljivih komentarjev in ustrahovalnih sporočil na družbenih omrežjih, vdiranja v profile ter podobnih oblik nadlegovanja. Te so pogosto povezane z drugimi vrstami nasilja, kot so zalezovanje, telesno izživljanje v družini in zloraba osebnih podatkov.
Splet daje občutek varnosti
Žrtve spletnega nasilja so pogosteje ženske. Podatki o razširjenosti pri nas so pomanjkljivi, raziskava agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) pa je leta 2014 med 42.000 ženskami vseh držav članic pokazala, da je 11 odstotkov žensk že bilo žrtev različnih oblik spletnega nasilja.
Storilci imajo na spletu občutek anonimnosti, zaradi česar se čutijo varne, razlaga Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Premalo pazljive so tudi žrtve, ki pogosto zaradi želje po priljubljenosti na omrežjih objavljajo osebne podatke in razgaljene posnetke, pravijo na policiji.
Vendar družbena omrežja sama po sebi niso nekaj nevarnega, prav tako niso povzročitelji nasilja, ampak so način nadlegovanja le olajšala, pojasnjuje Maarja Punak, ki je ena od treh policistov v Estoniji, ki zadnjih šest let skrbijo za varnost na internetu. »Včasih je storilec na avtobusno postajo nalepil fotografijo žrtve in pripisal žaljivko, danes pa ji lahko povzroči bolečino kar z domačega kavča,« pravi Punakova, ki v državi, znani kot digitalno najbolj napredni v Evropi, s sodelavcema odgovori do 6500 sporočil na leto, od katerih je več kot polovica povezanih s spolnim nadlegovanjem.
Pomoč so najprej ponudili otrokom, vendar so kmalu ugotovili, da prejmejo več klicev na pomoč od odraslih, pri katerih je nasilje v okoli 70 odstotkih primerov povezano z maščevanjem po končanem razmerju ali ljubosumjem na delovnem mestu, pravi Punakova. Vzroki nasilnih vrst komuniciranja pa so globlji; pogosto so posledica razrednih razlik in s tem povezanim pomanjkanjem kulturnega in socialnega kapitala, ugotavljajo v številnih raziskavah.
Nujno je ozaveščanje
Od junija letos je javna objava posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve v primeru huje prizadetosti kaznivo dejanje, zaradi katerega lahko storilcu prisodijo zaporno kazen od treh mesecev do treh let. »Pred to spremembo žrtev ni mogla kazensko preganjati storilca, saj se je nastanka spornih posnetkov zavedala,« pravijo na policiji in dodajajo, da žrtve pogosto čutijo sram, posledice pa so lahko hude duševne stiske ali celo samomor.
Ključno je, da žrtev o nadlegovanju ne molči, temveč poišče pomoč policije ali drugih strokovnjakov, svetuje Puschner. Širjenje nasilja bomo najbolje preprečili z ozaveščanjem in z ničelno toleranco, predvsem v šolah pa je učence nujno seznaniti s posledicami spletnega in drugih vrst nasilja ter jim ponuditi znanje o varni uporabi digitalnih orodij, še dodaja.
Pomembnosti preprečevanja nasilja se na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavedajo, pravijo. V sodelovanju z Univerzo v Ljubljani so za projekt Cybervaw – spletno nasilje in nadlegovanje žensk in deklet pridobili sredstva evropske komisije v višini 337.000 evrov.
Načrtujejo, da bodo v dveh letih in pol razvili spletno aplikacijo za prepoznavanje in postopanje v primerih spletnega nasilja ter v učni načrt predmeta računalništvo vključili smernice za preprečevanje spletnega nasilja in nadlegovanja. Za vodstvo šol, učitelje, šolske svetovalce, sodstvo in policijo pa pripravljajo tudi usposabljanja.
