Tiskane izdaje
Blaž Zmamez je predsednikom državne komisije za splošno maturo.
Letošnjo maturo so kandidati prvič opravljali po novih izpitnih katalogih, ki izhajajo iz prenovljenih učnih načrtov iz leta 2008. Katere so še letošnje novosti?
Poenotena je struktura predmetnih izpitnih katalogov, čas pisanja maturitetnih izpitov je poenoten na 90 oziroma 120 minut. Med pomembnejšimi spremembami je tudi ta, da je delež ocene internega dela mature zdaj poenoten na dvajset odstotkov ocene.
Kaj pravite na očitke, da matura preveč vpliva na pouk in da se je gimnazijsko izobraževanje na nekaterih šolah spremenilo v eno samo pripravo na maturo?
Ti očitki niso utemeljeni. Tematski sklopi pri predmetih se zdaj ne določajo vnaprej, tako da se pouk v zaključnih letnikih ne more prilagajati tem vsebinam. Glavna vrednost mature je, da preverjanje na izpitih poteka standardizirano pod enakimi pogoji in po enotnih kriterijih, kar v največji meri zagotavlja objektivnost maturitetnih rezultatov. S spremembami, ki smo jih v državni komisiji za splošno maturo uvedli letos, smo v največji mogoči meri odpravili vpliv na pouk v zadnjih letnikih gimnazije, saj maturitetna znanja opredeljujejo učni načrti in jih morajo dijaki dosegati ob koncu srednje šole. Zato priprava na splošno maturo ne more zahtevati dodatnih znanj.
Kaj menite o napovedi ministra za izobraževanje Žige Turka, da bo matura zgolj konec srednjega šolanja in ne vstopnica za vpis na fakulteto sama po sebi?
Splošno maturo strokovnjaki priznavajo kot sistemsko ustrezno orodje za preverjanje splošnih znanj. Fakultete imajo po veljavni zakonodaji možnost izvajanja dodatnih preverjanj specifičnih znanj ali naravnanosti kandidatov (pogovor, preizkus nadarjenosti ipd.). Nekatere to vlogo natančno razumejo in upoštevajo ter pri vpisu izvajajo selekcijo kandidatov. Tako na primer Akademija za gledališče, režijo, film in televizijo in Akademija za likovno umetnost pri vpisu uspeh na splošni maturi in učni uspeh v gimnaziji upoštevata le petodstotno, preostali del je preizkus nadarjenosti.
Tudi medicinska fakulteta uspeh na splošni maturi upošteva 35-odstotno, splošni uspeh v 20-odstotnem deležu, prevladujočo težo ima uspeh pri naravoslovnih predmetih. Če si želimo povečati avtonomnost fakultet pri izbiri kandidatov, lahko to dosežemo tudi z zmanjšanjem nabora izbirnih maturitetnih predmetov in tako spodbudimo fakultete k preverjanju specifičnih znanj in sposobnosti, ki so potrebna na posameznem študiju.
Poklicna matura je s petim predmetom splošne mature v zakonu o visokem šolstvu opredeljena kot potrebni pogoj za vpis na univerzitetne študijske programe. Nekateri opozarjajo, da ta bližnjica ni najboljša ...
Drži. Opozoriti je treba, da nekatere fakultete ne upoštevajo 38. člena zakona o visokem šolstvu, ki pravi, da se lahko na univerzitetni študijski program na posameznem strokovnem področju vpiše tudi kandidat, ki je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja in izpit iz enega od maturitetnih predmetov.
Tako se na univerzitetni študijski program tehnične smeri, denimo, zdaj lahko vpiše kandidat, ki je srednjo zdravstveno šolo končal s poklicno maturo in opravil izpit iz dodatnega predmeta splošne mature. Ustrezne programe za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja in dodatni predmet splošne mature bi morale opredeliti fakultete v svojih programih, a tega ne naredijo vse. S tem ne kršijo le zakona, temveč zmanjšujejo pomen splošne in poklicne mature ter strokovnega izobraževalnega sistema sploh.
Splošna matura z zunanjim ocenjevanjem je letos polnoletna, saj poteka 18. leto zapored. Strokovnjaki pravite, da je sistem ustrezen in utečen. Kljub temu bržkone opažate slabosti in razmišljate o določenih spremembah.
Pri izvedbi internih delov na splošni maturi se kaže, da ocene niso povsem neodvisne. Velik vpliv nanje imajo tudi šole. Zato v državni komisiji razmišljamo v smeri intenzivnejše kalibracije internega ocenjevanja in ločenega zapisa ocen zunanjega in notranjega dela maturitetnih izpitov.
Ustni deli izpitov v junijskem času zelo obremenjujejo izvedbo pouka v nižjih letnikih gimnazij, zato bi bilo smiselno razmisliti o načinu ustnega preverjanja med poukom pred pričetkom pisnega dela mature. Poleg tega si v državni komisiji že vrsto let prizadevamo, da bi na višji ravni zahtevnosti uvedli tudi izpite pri naravoslovnih predmetih. Bela knjiga sicer predlaga uvedbo dveh ravni pri vseh predmetih, kar trenutno ni izvedljivo.
Zato bi bilo smiselno uvesti ocenjevanje po povišani ocenjevalni lestvici (kot pri materinščini) še pri izbirnih predmetih, ki se izvajajo na vseh gimnazijah. Tuji jeziki se že ves čas izvajajo na dveh ravneh. V prihodnje bi veljalo razmisliti tudi o možnosti povezave splošne in poklicne mature z opravljanjem skupnih predmetov na različnih nivojih, saj bi tako uredili prehode med sekundarnim in terciarnim izobraževanjem. Zaradi skrajševanja postopkov načrtujemo tudi e-ocenjevanje.
Kako je z določanjem mej pri ocenjevanju? Poznavalci opozarjajo, da jih nekatere predmetne komisije pretirano prilagajajo.
S prenovo splošne mature smo v državni komisiji sklenili, da se bodo v naslednjih letih meje za ocene postopoma normalizirale in uskladile na enotnih odstotkih, tako da prilagajanja meril ne bo.
