Splošna plovba kupila Slavnik

Splošna plovba Portorož je pred dnevi kupila še eno, pravzaprav polovico 11 let stare ladje, s katero je že doslej upravljala. Od nemškega ladjarja so kupili polovico ladje Glen Mooar in jo preimenovali v Slavnik

Objavljeno
16. julij 2009 21.50
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Portorož - Splošna plovba Portorož je pred dnevi kupila še eno, pravzaprav polovico 11 let stare ladje, s katero je že doslej upravljala. Od svojega lastnika, nemškega ladjarja Peter Döhle, so kupili polovico ladje Glen Mooar in jo preimenovali v Slavnik. Od leta 2005 je bila ladja v 50-odstotni lasti Splošne plovbe, preostalo polovico pa v lasti nemškega poslovnega partnerja, ki je pred nekaj leti prevzel portoroškega ladjarja.

»Zdaj je ladja v stoodstotni lasti Plovbinega podjetja v tujini. Pred štirimi leti pa smo se za takšno obliko lastništva z nemškimi partnerjem odločili zato, da smo zmanjšali tveganje ob intenzivnem povečevanju in posodabljanju ladjevja,« je povedal Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe Portorož.

Za nakup Slavnika v celoti so se pri Splošni plovbi odločili zaradi dobrega poslovanja skupine prvem poletju in zaradi tržnih razmer, ob kateirh so ocenili, da je to primeren trenutek za nakup. Za polovični delež so odšteli 8,3 milijona dolarjev in to vse lastnih sredstev, brez kredita. Slavnik je zdaj med večjimi ladjami slovenskega ladjarja, saj premore 46.750 ton nosilnosti, ladja je dolga 183 in široka 31 metrov, namenjena je prevozu razsutih tovorov in je zato zaposlena v prosti plovbi. Zgrajena je bila leta 1998 na Japonskem.

Čeprav je konec lanskega leta kazalo, da bo poslovanje na pomorskem trgu ena sama katastrofa, se je že spomladi letos položaj bistveno popravil. Lani maja je Baltic Dry Index (BDI), s katerim londonska pomorska borza dnevno spremlja gibanje ladijskih voznin za razsute tovore, dosegel rekordnih 11.793 točk, v začetku lanskega decembra pa je padel na rekordno nizkih 663 točk, zdaj spet presega 4000 točk, kar je po ocenah prvega moža Splošne plovbe znak dobrih razmer na pomorskem trgu. Zasluge ima spet Kitajska, ki tako rekoč zadržkov na veliko kupuje železovo rudo in premog v Južni Ameriki in Avstraliji. Navkljub veliki ponudbi ladijskega prostora, ki prihaja iz ladjedelnic, je gneča v avstralskih, južnoameriških pristaniščih precejšnja. In čeprav vse kaže, da bi cene pomorskih prevozov morale pasti, se to v praksi (vsaj pri razsutih tovorih) ne uresničuje.

Poslovni rezultati so tudi letos dobri, je zatrdil Egon Bandelj, vendar seveda ne tako kot lani, ko je Splošna plovba ustvarila ob 215 milijonih evrih prihodka kar 61,3 milijona evrov čistega dobička. Tudi, če bodo letošnji rezultati pol nižji, bo poslovni izid portoroškega ladjarja občudovanja vreden. Toliko bolj, če naj bi šlo res za eno najbolj kriznih let v svetovni ekonomiji. Skupina Splošna plovba ima (s Slavnikom) v floti spet čez 900 tisoč ton ladjevja (letos so prodali štiri starejše ladje) in nekaj čez 800 zaposlenih, od tega kakih 70 v upravi v Portorožu.

Iz petkove tiskane izdaje Dela