Spodnje Podravje se opravičeno boji za svojo regijsko bolnišnico

Ministrstvo za zdravje že osem let mirno gleda, kako Splošna bolnišnica Ptuj finančno tone; niti opravljenega dela ji ne plača.

Objavljeno
21. marec 2017 17.55
milosic/bolnica
Franc Milošič
Franc Milošič

Če UKC Maribor od Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj (SBP) z izvršbo izterja dober milijon že zdavnaj zapadlega dolga, bo 480 zaposlenih na Ptuju ostalo brez naslednje plače. Maribor grozi z izvršbo že od lanskega poletja, januarja jo je napovedal za februar, a je doslej še ni uresničil. Vsak dan pa lahko izvršbo sproži še kdo drug od številnih dobaviteljev, ki jim bolnišnica skupaj dolguje že preko 5,6 milijonov evrov na že zapadlih računih.

V UKC nismo uspeli izvedeti, kaj nameravajo storiti v naslednjih dneh in tednih z izterjavo tega dolga. "Črnega scenarija nimamo. Pričakovali smo ustrezno financiranje bolnišnice, kakršno je bilo v letu 2015, ko so nam priznali in plačali zahtevnejše storitve (uteži)," pravi direktor SBP Andrej Levanič.  

Ptujska bolnišnica je ena od treh slovenskih (še Murska Sobota in Nova gorica), ki jim ministrstvo v plačilu ne prizna dejanske zahtevnosti njihovih storitev. Uteži storitev so zapleten izračun različnih elementov; ministrstvo za zdravje jih je SBP predlani plačalo po 1,20, dejansko opravljene so bile 1,21. Lani so bile opravljene storitve vredne 1,255 uteži, plačane pa so dobili po 1,18 ali 1,19 (Brežice npr 1,23, Trbovlje 1,24, daje za primerjavo direktor Levanič). Svet zavoda je vodstvu za lansko poslovanje zameril, zakaj delajo tako zahtevne posege; torej je na nek način zahteval manj kakovostno in manj zahtevno delo. "Težje primere bi lahko poslali na zdravljenje drugam," pravi predsednica sveta Sonja Žibrat, "čeprav razumemo, da se ne morejo spustiti na utež 1,18, a nekaj pod 1,25 bi pa lahko šli." To je čudno stališče sveta zavoda, v katerem so kar trije predstavniki ustanovitelja.

Svet je SBP preprečil dodatno zadolžitev, s katero bi začasno rešila finančni položaj. Ministrstvo za zdravje je na skupnem sestanku poredlagalo, naj se bolnišnica zadolži za nove tri milijone v EZR, torej iz prostih denarnih sredstev na podračunu ministrstva, je povedal Levanič. Čeprav bi ustanovitelju moralo biti popolnoma jasno, da njegov zavod SBP ni sposoben odplačevati tolikšnega posojila. Že leta 2014 je SBP zaprosila za 1,8 milijona evrov takšnega posojila. Dobila ga je le 800 tisočakov, ki bi jih bila morala odplačati v enem letu, pa jih še vedno ni in so ji odplačevanje morali podaljšati do vključno leta 2019. 

SBP je že lani pripravila sanacijski načrt s štirimi različnimi variantami, vsaka pa vsebuje aktivno sodelovanje investitorja. Svet bolnišnice je načrt sprejel, ministrstvo za zdravje ga je menda obravnavalo, a na Ptuj še niso dobili nobenega odgovora, kaj si o njem misli, katero varianto priporoča in ali ima morda kakšno boljšo zamisel, kako sanirati katastrofalno stanje v zavodu. Na MZ nam včeraj niso uspeli odgovoriti, kakšne načrte imajo s SBP, kako in ali sploh nameravajo postaviti na noge svoj zavod in kdaj. Da svetujejo le novo zadolžitev, ki pa je potem njihovi predstavniki v svetu zavoda ne dovolijo, je ne le neusklajeno ampak tudi nerazumljivo ravnanje. Čeprav je jasno, da bi SBP novo posojilo še težje ali pa ga sploh ne bi mogla vračati. Da pa bi prikrili to neskladje in pomanjkanje resnih predlogov za reševanje nastalega finančnega položaja, so s seje sveta pregnali novinarje brez argumentiranih obrazložitev. "Zaradi poslovnih skrivnosti in tajnosti osebnih podatkov," je bil namreč za lase privlečen izgovor, saj so vse poslovne podatke razkrili že na prejšnji odprti seji sveta zavoda.

Boris Kmetec, ki vodi računovodski sektor SBP, je svetu zavoda razkril, da se bolnišnica vsakega desetega v mesecu zadolži za plače zaposlenim, potem pa ta denar do konca meseca nekako vrne. "Dovoljenja za novo posojilo nismo dali, ker finančnega načrta za 2017 še ni. Ta pa je pogoj za odobritev posojila. Ker torej še ni pogoja, nismo dali soglasja. Če pa bo urgentno potreben, bomo ponovno odločali," pojasnjuje Žibratova. "Želimo, da z ministrstvom za zdravje sedemo skupaj in najdemo odgovor na obstoječe stanje. Zdaj se že vsi bojimo, kaj bo jutri z bolnišnico. Že celo leto nad nami vsak dan visi strah pred izvršbo."

A direktor Levanič opozarja na nevarnost, da bi SBP Ptuj lahko izgubila status regijske bolnišnice: "Na mikro in makro nivoju si za to očitno prizadevajo." Ministrstvo za zdravje nam takih namer ni ne potrdilo in ne zanikalo. Pa tudi povedalo ni, ali sploh vidi rešitev za SBP in kakšno. Glede na to, v kakšen položaj potiska SBP pri bodočem urgentnem centru (zahteva lastno udeležbo bolnišnice za del naložbe), pa slabih napovedi za prihodnost SBP ne skriva prav spretno.