Spomin na začetke slovenske samozavesti

Ljubljana - Današnji dan, 31. oktober, obeležujemo kot dan reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Na državni proslavi na predvečer dneva reformacija je slavnostni govornik minister za šolstvo in šport Milan Zver poudaril, da je Slovenija 31. oktober razglasila za državni praznik zaradi pomena, ki ga "pripisujemo protestantskemu gibanju za razvoj slovenske književnosti".

Erniša: Praznik reformacije pustil globoke korenine

Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša je dejal, da je praznik reformacije kot praznik vseh Slovencev pri nas pustil globoke korenine. "Stoji in bo obstal tudi v bodoče, zaradi vseh tistih vrednot, ki jih je prispeval za obstoj in razvoj slovenskega naroda; za naš knjižni jezik, za našo materinščino, za prevode Svetega pisma."

Erniša je odgovarjal tudi na vprašanje o odnosu med sestrskimi cerkvami ter drugimi verskimi skupnostmi.

Obžaluje, da ob nedavni slovesnosti ob pridružitvi prekmurskih Slovencev matičnemu narodu ni bilo skupnega bogoslužja katoličanov in evangeličanov. Kot je dejal, so ga predlagali, a do njega ni prišlo, vendar to ne sme voditi k temu, da ne bi tudi v bodoče iskali vseh tistih skupnih imenovalcev, kjer lahko ekumenizem še bolj živo zaživi. Kajti to, je dodal, je nuja in potreba. Nenazadnje jih druži isti temelj - Sveto pismo.

Erniša je prepričan, da je dialog med verami, med religijami nujen. "Ko govorimo o drugih religijah, moramo to početi s spoštovanjem, prav gotovo pa moramo tudi dodati, da v Evropi, morda tudi glede svobode govora, veljajo drugačni civilizacijski standardi in norme in to je potrebno spoštovati," je dejal v odgovoru na vprašanje glede odnosa do islama. Erniša pri tem poudarja, da so dialog in spoštovanje ter toleranca med religijami nuja za svetovni mir.

Glede dilem, ki se pojavljajo v zvezi s financiranjem verskih skupnosti, pa je pojasnil, da so "po tehtnem premisleku na to temo" prepričani, da bi za slovenskega človeka nekako bilo bližje, če bi lahko sam odločal, komu bo namenil del svoje dohodnine. "Mislim, da je to tudi v duhu nekega reformacijskega načela," je dodal.

Drnovšek: Dan reformacije pomemben zgodovinski spomenik

Dneva reformacije ne praznujemo od nekdaj kot državni praznik, je pa to pomemben zgodovinski in duhovni spomenik. Za Slovence še zlasti, ker je z reformacijo povezana naša knjižna beseda. Za številne evropske narode pa je pomenila duhovno prebujenje po stoletjih zatohle vladavine papeštva, je ob 31. oktobru, dnevu reformacije, na spletnih straneh Gibanja za pravičnost in razvoj zapisal predsednik republike Janez Drnovšek.

Cerkvene institucije so se po združitvi zgodnjega krščanstva, ki je prej še zmoglo duhovno moč, z rimskimi posvetnimi razvadami povsem izrodile. Krščanska vera sploh ni bila več vera v pravem pomenu besede, pač pa je služila le kot pretveza za obvladovanje ljudi. Ljudem ni pomagala dosegati višje duhovne ravni, ampak jih je preko sistema odpustkov in drugih cerkvenih dajatev, s katerimi naj bi si kupovali nebesa, vzdrževala v duhovnem životarjenju, medtem ko so se cerkveni dostojanstveniki predajali nezmernim zemeljskim užitkom. Cerkvena oblast se je povsem prepletala s posvetno in si jo je v glavnem tudi podredila, piše predsednik republike.

Kot dodaja, zato ni čudno, da so jasne misli in duhovna moč, s katero so Luther, Zwingli, Calvin in njihovi somišljeniki nastopili proti takšni Cerkvi, naletele na velik odziv med ljudmi, tako med preprostimi kmeti kot med najvišjimi plemenitaši. Protestanti niso nastopili proti krščanstvu, pač pa so ga želeli rešiti iz globokega brezna brezvestne materialnosti, kamor se je bilo pogreznilo. Nastopili so proti moralno pokvarjeni cerkveni instituciji v imenu krščanske vere, ki jo je ta institucija tako brezobzirno zlorabljala. Ne preseneča, nadaljuje predsednik, da je bil odgovor papeškega Rima skrajno grob in prav nepojmljivo nasilen.

Protestantizem je po Drnovškovih besedah preživel hude čase in danes v svojih različnih oblikah predstavlja eno najpomembnejših svetovnih ver. Vendar tako kot druge vere ni odporen proti različnim skušnjavam sodobnega načina življenja in se pogosto pogreza v lagodno dremavico. Moral bi se ponovno zavesti svojih korenin in spet poiskati izjemno duhovno moč prvotnih reformatorjev, opozarja predsednik.

"Luther, Zwingli, Calvin in drugi bi danes še kako prav prišli, da bi nam pomagali prebuditi človeštvo, ki lagodno drsi v samouničenje. A tudi danes jim ne bi bilo lahko. Ne zaradi rimsko-katoliške cerkve kot nekoč, pač pa zaradi drugih oblastvenih in kapitalskih institucij tega sveta in zaradi nizke duhovnosti, ki jih spremlja. Tako kot vedno," sklene predsednik.

Reformacija je prinesla notranjo preureditev Cerkve

Na dan reformacije se sicer spominjamo 31. oktobra leta 1517, ko je nemški profesor za biblijsko teologijo Martin Luter (1483-1546) na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi in tako začel reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve in do nastanka novih cerkva.

Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci.

Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je po mnenju številnih strokovnjakov prevod biblije, ki ga je dal leta 1584 v Wittenbergu natisniti Jurij Dalmatin.

Profesor sociologije religije na ljubljanski Filozofski fakulteti Marko Kerševan je poudaril, da ima reformacija v Sloveniji več razsežnosti, tako poleg verske tudi nacionalno in evropsko. Praznovanje dneva reformacije kot državno obeleženega praznika je posebnost Slovenije tudi v primerjavi s pretežno protestantskimi deželami, saj je med drugim " praznik, ki ohranja kulturni spomin na začetke slovenske samozavesti", je dejal.