"Sporazum Drnovšek-Račan nima učinka"

Tako se glasi stališče Zagreba, ki ga je ponovil hrvaški predsednik Stipe Mesić v redni mesečni oddaji Hrvaškega radia s predsednikom ob kavi, potem ko je voditelj oddaje omenil nedavno izjavo slovenskega premiera Janeza Janše.

Objavljeno
27. marec 2007 00.12
Nov začasni sporazum bi temeljil skoraj v celoti na t. i. sporazumu Drnovšek-Račan
Zagreb - "Sporazum o meji Drnovšek-Račan nima nobenega pravnega učinka," je stališče Zagreba danes ponovil hrvaški predsednik Stipe Mesić v redni mesečni oddaji Hrvaškega radia S predsednikom ob kavi, potem ko je voditelj oddaje omenil nedavno izjavo slovenskega premiera Janeza Janše, da v primeru morebitne arbitraže o meji med državama Slovenija ne pričakuje nič manj, kot ji določa sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001.

Račan ni podpisal sporazuma

Kot je dejal Mesić, takratni hrvaški premier Ivica Račan sporazuma "ni nikoli podpisal, ampak so uslužbenci, ki so spremljali srečanje, parafirali dejstva iz pogovora nekdanjih premierov Hrvaške in Slovenije, Račana in Janeza Drnovška". Hrvaška vlada je nato sporazum zavrnila, tako da ni nikoli prišel v sabor, zato je povsem jasno, da sporazum ni uresničljiv, še posebej ko gre za mejo na morju, je dodal Mesić."Hrvaška mora imeti mejo z Italijo, če so Osimski sporazumi veljavni tudi za Hrvaško. Če niso, bomo morali z Italijo urejati nove sporazume, čeprav smo v tem trenutku bolj ranljivi, kot je bila nekdanja Jugoslavija," je dejal Mesić. Po njegovi oceni sicer morska meja, kot je določa sporazum Drnovšek-Račan, "ne obstaja nikjer na svetu". To pa po njegovih besedah "ne zanima naših prijateljev Slovencev, ki se vztrajno držijo tega sporazuma, verjetno za domačo rabo".

Mesič: Arbitraža o celotni meji, kopenski in morski, je nepotrebna

Po oceni Mesića bi bila sicer arbitraža o celotni meji, kopenski in morski, je nepotrebna Po oceni Mesića bi bila sicer arbitraža o celotni meji, kopenski in morski, pri čemer vztraja Slovenija, nepotrebna, saj je po sklepih Badinterjeve komisije ostalo le še "štiri do pet kilometrov nedoločene meje", o katerih pa po Mesičevih besedah lahko odloča Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

"Slovenci verjetno mislijo, da smo ranljivi, ker je Slovenija že v Evropski uniji, ter menijo, da bi morala Hrvaška popustiti," je še menil Mesić, ki je prepričan, da bo na koncu o meji med državama odločalo mednarodno sodno telo. Slovenija si sicer glede vprašanja meje še vedno želi dvostranske rešitve, če pa ta ne bi bila možna, ne zavrača niti možnosti mednarodne arbitraže, pri čemer pa poudarja, da bi morala biti o celotni meji.