Sporazum pri 104 milijonih evrov?

Ljubljana - Sindikati javnega sektorja so v četrtek zavrnili sveženj vladnih predlogov, ki predvideva pet temeljnih ukrepov, s katerimi bi upočasnili rast plač v javnem sektorju. S svežnjem - ta za letos znaša 136,8 milijona evrov - je vlada želela zmanjšati javnofinančne odhodke pri plačah in regresih. Sindikati so namesto upočasnjene uskladitve plač, ostrejših pogojev za napredovanje in plačne uskladitve z inflacijo vladnim pogajalcem predlagali, naj raje posežejo v variabilni del plače približno 155.000 javnih uslužbencev. Neuradno bodo sindikati v torek pisno vladi predlagali, naj denar, ki ga potrebuje za ohranjanje maastrichtskih kriterijev (po oceni finančnega ministra je to 136,8 milijona evrov, sindikati pa menijo, da je to mogoče že s 104 milijoni), poišče pri dodatku za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev. Na pogajalski mizi bodo tudi nižji regresi zaposlenih, ki niso člani sindikatov.

Vlada bi rada rast letošnjih plač zavrla za 2,6 odstotka (po sedanji kolektivni pogodbi bi te v javnem sektorju letos zrasle za 9,9 odstotka, vlada pa namerava s svojimi predlogi njihovo rast znižati na 7,3 odstotka). Kot smo izvedeli, bodo sindikati na srečanju v sredo predlagali vladi največ dvoodstotno znižanje rasti plač, ki ga vlada lahko doseže, če začasno zaustavi izplačevanje celotne redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev. Takšno znižanje bi pomenilo namesto 136,8-milijonskega prihranka, kot ga želi vlada, prihranek okrog 104 milijone evrov. Vsi drugi elementi kolektivne pogodbe bi ostali nespremenjeni.

Poznavalci trdijo, da so cilji vladnih pogajalcev makroekonomski - torej čim več privarčevanega denarja v proračunu, sindikati pa si želijo predvsem nemoteno odpravo plačnih nesorazmerij. Kompromis bi bil mogoč na točki, ko bi vlada večino želenega denarja prihranila, ne da bi zamaknila odpravo nesorazmerij; 136,8 milijona je 0,4 odstotka BDP, ki bi po besedah finančnega ministra verjetno še omogočil, da bi ostali v okviru maastrichtskega kriterija (triodstotnega primanjkljaja v proračunu). Večji primanjkljaj od treh odstotkov bi lahko pomenil nižji kreditni rating države in s tem zaradi večjih pribitkov verjetno tudi dražje kredite na mednarodnem denarnem trgu. Po nekaterih ocenah bi triodstotni primankljaj lahko dosegli tudi s 104 milijoni, ki bi jih prihranili z dvoodstotnim znižanjem rasti plač. Ker pričakujejo takšen kompromis, ki bi vladi omogočil, da doseže svoj makroekonomski cilj prav pri variabilnem delu plač, ki ustreza sindikatom, ti zavračajo vse druge predloge.

Pri regresih bodo sindikati javnega sektorja predlagali, naj vsi njihovi člani dobijo najmanj enak regres, kot so ga prejeli lani, torej 672 evrov. To je v četrtek potrdil tudi predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič, po njegovih besedah so se vsi sindikati javnega sektorja »neformalno dogovorili«, da bi vladnim pogajalcem popustili pri višini regresa. Po zdajšnjem predlogu naj bi člani letos prejeli okrog 700 evrov bruto regresa, nečlani pa 589 evrov. Po naših informacijah so se nekateri predstavniki za takšno potezo odločili, ker želijo v svoje vrste pritegniti nove člane.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela