Tiskane izdaje
Ljubljana – Koliko lahko s čezatlantskim trgovinskim in naložbenim partnerstvom (TTIP) pridobi potrošnik in kaj vse lahko izgubi? Nacionalna potrošniška organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v navezi s krovno evropsko potrošniško organizacijo Beuc opozarja na številne pasti, ki jih nastavlja sporazum, in kliče k previdnosti.
Beuc pozorno spremlja pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu, saj njegova vsebina močno vpliva na vsakdanje življenje evropskih potrošnikov. To delo je bilo doslej oteženo, saj je vsebina ostajala skrita očem javnosti. Ker pa sporazum presega tradicionalne trgovinske teme, je evropska civilna družba zahtevala večjo preglednost procesa. Uspelo ji je: zdaj lahko vsakdo dostopa do dokumentov o stališčih in predlogih komisije. Kot pravi generalna direktorica Beuca Monique Goyens, ki je članica svetovalne skupine Evropske komisije za TTIP, sestavljene iz 14 predstavnikov podjetij in civilne družbe: »To je dober začetek, ni pa dovolj, saj ne poznamo ameriških pogajalskih izhodišč. Zato potrebujemo tudi dostop do vsebinskih predlogov ZDA in prečiščenih besedil.«
Ali je mogoče vplivati na vsebino sporazuma? Za zdaj še ni uradne poti, po kateri bi zainteresirana javnost lahko posredovala pripombe na besedilo, o katerem se pogajajo v okviru TTIP, pravi Goyensova. Je pa Beuc zaprosil EK, naj mu to omogoči – v izogib nevarnosti, da bi v sporazum zašle potrošnikom potencialno škodljive določbe.
Evropska zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov, denimo, nudi višjo zaščito kot ameriška. Ker je to ena bistvenih točk pogajanj, bi lahko ogrozili doseženo raven varstva v EU. Zato po besedah Goyensove Beuc zahteva, da se pogajanja o čezmejnem prenosu podatkov med EU in ZDA izločijo iz TTIP. Po zagotovilih pogajalcev naj sicer sporazum ne bi spremenil veljavnih zakonov. »Vendar predvideva mehanizem, regulatory cooperation, po katerem bi lahko ena stran dobila pretirane pravice in poskušala vplivati na odločanje o prihodnjih zakonskih pobudah.«
Veliko je bilo govora o pravnem mehanizmu ISDS. Potrošniške organizacije so zahtevale njegovo izločitev iz sporazuma. Zakaj? Monique Goyens: »Ker na ta način investitorji vedno pogosteje izpodbijajo ureditev varstva potrošnikov, okolja in delavskih pravic kot da gre za kršitve pravic investitorjev. Arbitri, ki o tem razsojajo, niso odgovorni nikomur in lahko interpretirajo zakonodajo in sodno prakso, kot jim ustreza, saj so trgovinski sporazumi, ki bi omejevali njihovo moč, zelo ohlapni.«
Pozabljivi uradniki
Polemika o ISDS se je razmahnila tudi na domačih tleh. Skupina organizacij civilne družbe, sindikatov, političnih strank je na vlado naslovila jasno argumentiran javni poziv za izločitev ISDS. Predsednica ZPS Breda Kutin, ena od podpisnic poziva, opozarja, da bi ISDS posebej v majhnih državah lahko oviral sprejem zakonodaje o varstvu potrošnikov, javnega zdravja in okolja, če jo bodo lahko – v svojo korist – izpodbijale velike korporacije in grozile državam z visokimi odškodninami. Mehanizem je diskriminatoren do nacionalnih podjetij in potrošnikov, in pravzaprav sploh ni potreben. EU in ZDA imajo dobro delujoče pravosodne sisteme, kjer lahko tuja podjetja uporabijo vsa pravna sredstva, se strinjajo podpisniki poziva.
Kako pa lahko slovenska civilna družba, vključno z ZPS, sicer sooblikuje stališča do TTIP na nacionalni ravni? Vladna ekipa na gospodarskem ministrstvu, ki se ukvarja s sporazumom, je majhna, saj dozdaj ta problematika ni uživala večje pozornosti. Marjan Hribar, ki vodi to ekipo, je pred časom povabil na pogovor nevladne organizacije (Umanotero, ZPS, sindikate, GZS), predvsem tiste, ki so se javno že opredelile do TTIP. Med drugim jim je pojasnil, da je za ministrstvo pomembno zlasti zagotoviti pogoje za razvoj slovenskega gospodarstva. Sporazum da mora biti splošno sprejemljiv, njegovi učinki pa bo odvisni predvsem od ambicioznosti naših podjetij.
Skupina naj bi se redno sestajala, a se je že pri oblikovanju stališč vlade do ISDS izkazalo, da vabilo velja predvsem za ministrstva in GZS, na ostalo civilno družbo pa so »pozabili«. Spregledali so celo, da je gospodarsko ministrstvo odgovorno tudi za politiko varstva potrošnikov, je kritična Kutinova. »Vse bolj se kaže, da za Slovenijo TTIP predstavlja predvsem velika tveganja in potencialne stroške, a odločevalci se problematike zares sploh še niso lotili. Če bodo spet nekritično podpirali mnenja bruseljskih uradnikov, potem nas zares lahko skrbi.«
In kakšne so konkretne nevarnosti za potrošnika? »Potrošniki, pa naj bomo iz Slovenije ali drugih držav EU, na naših policah nočemo mesa s hormoni, piščancev, ki so v izogib okužbi s salmonelo in campylobactrom oprani s klorom, namesto, da bi okužbe preprečili z dobro higiensko prakso. Vsak dan uporabimo več kot 15 različnih kozmetičnih izdelkov. V naše trgovine bi lahko dobili ameriško kozmetiko, ki vsebuje v EU prepovedane kemikalije, in tega sploh ne bi vedeli. V ZDA je prepovedanih le 11 kemikalij, v EU pa 1328! V EU kemični izdelki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, kot so težke kovine in svinec,« našteva Kutinova, na seznamu nevarnosti pa so še problematika gensko spremenjenih organizmov, uporabe hormonov v prireji mesa in druge.
