Sporne direktorske plače v javnih podjetjih

Ljubljana - Računsko sodišče je pri reviziji o pravilnosti obračunavanja plač direktorjev in članov uprav za leto 2005 v javnih podjetjih, izvajalcih gospodarskih javnih služb ali družb v večinski državni lasti ugotovilo vrsto nepravilnosti. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sodišča Igor Šoltes, bi morala zato vlada to področje ustrezno urediti s sistemskim zakonom. Na ustrezno zakonsko ureditev je sodišče letos sicer že opozarjalo.

Računsko sodišče je med revidiranimi podjetji, ki so v večinski državni lasti (DARS, Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, Kostak in Komunala Nova Gorica), mnenje s pridržkom izreklo zgolj DARS, ki je izplačal za 516.000 tolarjev izplačil v neskladju s sklenjenimi pogodbami, je pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb. DARS je zato dolžan pripraviti odzivno poročilo.

Pri občinah, ki so lastnice javnih podjetij, je sodišče ugotovilo, da razen Ljubljane te še niso ustanovile skupnega ustanoviteljskega organa, pet občin pa še ni določilo merila za določitev plač direktorjev javnih podjetij. Murska Sobota je to storila letos, Ljubljana pa že lani, a je njihovo uporabo odložila v leto 2006. Tri občine so merila sprejele, a jih razen Maribora niso prilagodile spremembi zakona o lokalni samoupravi. Zato je računsko sodišče pozitivno mnenje izreklo le Mestni občini Maribor.

Izstopa Energetika Ljubljana

Med desetimi revidiranimi javnimi podjetji je plača direktorja kar v osmih presegala plačo župana občine; skupen znesek presežkov znaša 21,7 milijona tolarjev. Največje neskladje je sodišče ugotovilo pri Energetiki Ljubljana, kjer je letna plača direktorja od županove večja kar za 8,28 milijona tolarjev. V neskladju s pogodbami je bilo izplačanih nekaj manj kot štiri milijone tolarjev prejemkov direktorjev, od tega nekaj več kot 500.000 tolarjev v podjetjih v večinski lasti občin.

Na podlagi ocenjenih nepravilnosti je tako računsko sodišče pozitivno mnenje izreklo le podjetju Kenog iz Nove Gorice, mnenje s pridržkom so si prislužile Javne naprave Celje, osem preostalih javnih podjetij (Komunala Koper , Komunala Murska Sobota, javni komunalni podjetji Dravograd in Slovenj Gradec, Snaga Maribor, Komunala Kranj, Energetika Ljubljana in Komunalno podjetje Velenje) pa je dobilo negativno mnenje.

Kot ugotavlja računsko sodišče, so plače direktorjev oz. članov uprav najvišje v petih podjetjih v večinski državni lasti, kjer ni omejitev plač. Močno izstopa Aerodrom Ljubljana, kjer znaša povprečna plača člana uprave 45 milijonov tolarjev. "Aerodrom je četrto največje podjetje, medtem ko so plače največjega med revidiranimi podjetji, DARS, šele četrte po vrsti," je pojasnil Jereb in dodal: "Nadzornemu svetu družbe zato priporočamo, da preveri, ali je plača člana uprave res skladna z obsegom poslovanja."

Izplačija brez pravne podlage naj se vrnejo

Računsko sodišče je v odzivnih poročilih zahtevalo, da prejemniki vrnejo vsa izplačila, ki niso imela pravne podlage v sklenjenih pogodbah. "1,53 milijona tolarjev teh izplačil je bilo že vrnjenih med samo revizijo, vrniti pa je treba še 1,89 milijona tolarjev izplačil," je zatrdil Šoltes. Jereb je pojasnil, da se omenjenih 1,89 milijona tolarjev nanaša na odzivni poročili Komunale Koper in Komunale Kranj. V osmih revidiranih podjetjih pa je sodišče zahtevalo, da po sprejetju meril za izplačilo plač direktorju ta merila v 90 dneh prilagodijo s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Kot je zatrdil Jereb, je DARS že v postopku revizije vrnil 151.000 tolarjev, na podlagi odzivnega poročila pa je dolžan vrniti še 365.000 tolarjev. Od občin, ki skupnega ustanoviteljskega organa še niso ustanovile, je sodišče zahtevalo, da to storijo v roku 80 dni, v tem času pa je treba tudi bodisi določiti bodisi uskladiti merila za določitev plač direktorjem javnih podjetij.

Priporočena merila

Računsko sodišče občinam priporoča, da sledijo merilom v sklepih vlade, in sicer da je osnovna plača direktorjev javnih podjetij določena glede na velikost podjetja, da plača za poslovno uspešnost temelji na določenih kriterijih, da je obvezna pridobitev soglasja župana pred podpisom pogodbe o zaposlitvi z direktorji javnih podjetij ter da se v merilih opredelijo oz. omejijo druge vrste izplačil. Jereb je pri slednjem izpostavil predvsem dodatek na delovno dobo, ki v zakonodaji ni omejen in v zvezi s katerim že gredo razmišljanja, da bi višina tega dodatka nadomestila izgubo zaradi omejitve osnovne plače.

Šoltes upa, da bo vlada na tem področju razmislila o sistemski zakonski ureditvi, na kar jo je računsko sodišče opozorilo že marca in septembra letos. "V nasprotnem primeru se je smiselno vprašati, ali je sploh smiselno omejevati plače direktorjev v javnih podjetjih in kakšen je cilj tovrstnega omejevanja, glede na to, da ne velja za plače vseh zaposlenih v javnih podjetjih," je še dejal Šoltes.