Sporočilo iz Bruslja: Arbitraža naj dela

Bruselj – Četudi se je Hrvaška poleti odločila za začetek postopka prekinitve arbitražnega sporazuma v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, v evropski komisiji vztrajajo pri njem kot dobri poti za rešitev slovensko-hrvaškega spora zaradi meje.

V pismu, ki sta ga slovenskemu premieru Miru Cerarju in njegovemu hrvaškemu kolegu Zoranu Milanoviću poslala predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in njen prvi podpredsednik Frans Timmermans, je nedvoumno izražena podpora nadaljevanju dela arbitražnega sodišča. Vodilna predstavnika komisije sta izrazila pričakovanje, da bosta obe stranki spoštovali odločitve sodišče. Prepričana, da arbitražni proces zagotavlja primerne mehanizme za rešitev vseh vprašanj, ki so se pojavila.

To pomeni, da bi hrvaški očitki, ki so sledili razkritju prisluhov arbitru Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik, morali biti obravnavani na samem sodišču. Bruselj se je za takšno podporo arbitraži odločil po ponovni vzpostavitvi sodišča z imenovanjem dveh sodnikov prejšnji teden. Po navedbah diplomatskega vira so v komisiji čakali na popolnitev sodišča, da so poslali sporočilo: »Arbitraža mora delati.« Timmermans, ki je pred bruseljskimi časnikarji komentiral pismo, je opozoril, da je očiten interes Bruslja za reševanje sporov o meji med članicami EU.

»Arbitraža je dobra pot za reševanje,« je povedal. Vrnitev arbitraže v stare tirnice da bi bilo pozitivno znamenje. Urejanje vprašanj o meji med članicami sicer ni neposredno v pristojnosti EU, a evropska komisija kot ena od njenih institucij poziva k njihovi hitri rešitvi. To naj bi bilo v interesu pravne varnosti obeh strani pa tudi nemotenega in učinkovitega izvajanja prava Unije. »Pravo EU se laže izvaja, če vemo, kje poteka meja,« je povedal Timmermans. Od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta rešili spor in ravnali v duhu iskrenega sodelovanja.

Po diplomatski interpretaciji se sporočilo Bruslja Ljubljani in Zagrebu tudi glasi, naj ne »rušita« arbitražnega sporazuma, ki je bil sklenjen po dolgoletnih zapletih in slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj. Pred izbruhom škandala s prisluhi je sporazum, v pripravi katerega je sodelovala evropska komisija, veljal za zgled, kako bi se države s spori o meji morale lotiti reševanja nerešenih vprašanj. S takimi rešitvami naj bi pred širitvami EU na Balkan preprečili obremenjevanje pristopnega procesa z dvostranskimi spori.

V evropski komisiji nočejo ugibati o pravnih posledicah, ki bi lahko sledile v primeru enostranske prekinitve arbitražnega sporazuma.