Spravni sestanek predsednikov vladne koalicije

Najpomembnejši dogovor in sporočilo sestanka je, po besedah Pahorja, odločitev, da bodo prelomili staro prakso kadrovanja po političnih merilih in začeli z novo, ki bi lahko postala model tudi za prihodnje slovenske vlade. Videoprispevki.

Objavljeno
12. januar 2009 21.11
Tanja Starič, Meta Roglič
Tanja Starič, Meta Roglič
Ljubljana - »S sestankom smo tako zadovoljni, da se bomo od zdaj srečevali vsak mesec,« je po nekaj ur trajajočem sestanku predsednikov in vodij poslanskih skupin četverice strank ter predsednika parlamenta povedal predsednik vlade Borut Pahor. Najpomembnejši dogovor in sporočilo sestanka je, po njegovih besedah, odločitev, da bodo prelomili staro prakso kadrovanja po političnih merilih in začeli z novo, ki bi lahko postala model tudi za prihodnje slovenske vlade.

Pahor namreč priznava, da so se v prvih tednih še lovili v »starih vzorcih« in da so bili v nekaterih primerih tudi »pritiski in skušnjave«. Je pa še enkrat zavrnil obtožbe Janeza Janše, da je v primeru imenovanja predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča osebno posredoval pri članih nadzornega sveta.

Premier je povedal, da je o tem govoril samo s finančnim ministrom in mu dejal, da bi moral nadzorni svet dvakrat premisliti, ali bo imenoval novega predsednika uprave NLB en teden po imenovanju vlade. To bi namreč javnost lahko razumela kot namero, da nova ekipa kadruje že v prvih dneh mandata. »Od takrat je finančni minister ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi,« je povedal predsednik vlade.

Gregor Golobič (Zares) je dodal, da je Veselinovič na neki način »žrtev postopka«, ker »ni imel priložnosti prepričati v konkurenčnem spopadu«. A pomembno je, da bo odslej drugače, je poudaril in ocenil, da »je slabša od koalicije, ki se pogovarja, samo tista, ki se ne pogovarja«.

Zares je predlagal še nekaj ukrepov: da vlada kadrovske odločitve sprejema samo na temelju natančnih revizij, da uprave družb izbirajo na javnih razpisih, da znižajo sejnine in nagrade nadzornih svetov ter uprav, da preverijo povezanost obeh državnih bank z menedžerskimi odkupi in da po pravnih poteh sprožijo ugotavljanje odgovornosti nadzornih svetov in uprav podjetij v (delni) državni lasti, ki so v težavah (omenil je Palomo in Skimar).

S srečanjem zelo zadovoljen Karl Erjavec (DeSUS) je dodal, da so ministru za finance naložili, naj pripravi koncept prenosa Kada na SPIZ. Začetek delovanja KAS je pozdravila tudi Katarina Kresal (LDS) in dodala, da bodo podobno »varovalko« političnim apetitom vgradili tudi pri kadrovanju v javnih zavodih.

Koalicija tudi o Ruplu

Precej časa so predstavniki koalicijskih strank namenili očitno še vedno žgoči temi imenovanja Dimitrija Rupla za Pahorjevega posebnega odposlanca. Katarino Kresal je namreč zanimalo, ali ne gre v primeru Ruplovega hkratnega sodelovanja v premierovem kabinetu in v Janševem strateškem svetu za konflikt interesov. A jim je - tako prvakinja LDS - premier pojasnil, da je Rupel v kabinetu zaposlen kot javni uslužbenec ter ne kot nekakšen posebni odposlanec in da bo za zunanjo politiko zadolžen zunanji minister. Zato Kresalova in Erjavec mislita, da lahko razpravo o Dimitriju Ruplu zaključijo.

Več si preberite v sredinem Delu, oglejte pa si tudi videoprispevka.