Tiskane izdaje
Celje – Na glavnem trgu si bo kmalu mogoče ogledati tri mozaike v skupni velikosti 60 kvadratnih metrov. Prvi je črno-bel in ga sestavljajo geometrični motivi, drugi je črn, najmanjšega in najbolj poškodovanega, ki je večbarven, pa krasijo rastlinski ornamenti.
Čeprav so na Glavnem trgu v Celju končali arheološka izkopavanja, je projekt obnove starega mestnega jedra zastal zaradi odkritij rimskih ostalin. V mestni občini ga bodo pripeljali h koncu s postopno prezentacijo poznoantičnih ostalin in mozaikov, ki so bili odkriti med arheološkimi izkopavanji.
Po besedah odgovorne konservatorke pri projektu obnove starega mestnega jedra Danijele Brišnik se ukvarjajo s prvo in se pripravljajo za drugo fazo prezentacije. Kdaj bodo odkritja v celoti na ogled, ni mogoče natančno napovedati, pri čemer je Brišnikova povedala, da je prezentacija že usklajena z Zavodom RS za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).
Na ogled bodo trije mozaiki
Vodja arheoloških izkopavanj Jure Krajšek je poudaril dele rimskih vil z bogato notranjo opremo, predvsem z mozaiki in freskami. Med drugim si bo mogoče ogledati tri mozaike v skupni velikosti 60 kvadratnih metrov. Krajšek, ki je zaposlen v Pokrajinskem muzeju Celje, je še pojasnil, da so lahko raziskovali le manjši del Glavnega trga, saj na njem danes stojijo stavbe.
Pri raziskovanju območja pod hišo, porušeno v drugi vojni, so odkrili le majhne dele dveh velikih rimskih vil, ki sta nekoč merili 30 krat 90 metrov. Osredotočili so se na dele, okrašene z mozaiki, ki so pri Rimljanih krasili jedilnice oziroma sobe, v katerih so gostili povabljene.
Krajšek je tudi povedal, da sta dva mozaika od treh, ki bodo na ogled, dobro ohranjena. Zato jih bodo razstavili kar na situ, medtem ko bodo morali manjšega, ki je velik okrog osem kvadratnih metrov, najprej šele restavrirati, ker je močno poškodovan oziroma zlomljen, saj je na njem pozneje stala srednjeveška hiša.
Prvi izmed mozaikov je črno-bel in ga sestavljajo geometrični motivi, drugi je črn, najmanjšega in najbolj poškodovanega, ki je večbarven, pa krasijo rastlinski ornamenti.
Ceste, freske in talno gretje
Po Krajškovih besedah si želijo zgraditi paviljon, ki bi zaščitil mozaike in omogočal prezentacijo tudi pozimi. Poleg mozaikov bodo nakazali potek rimskih zidov, ki je potekal pod obstoječimi stavbami na Glavnem trgu. Predstavili bodo tudi ostanke cest in cestišč, temelje pločnika z ostanki stebrov oziroma pločnik, ki je omogočal, da so Rimljani hodili pod streho.
Brišnikova je povedala, da se v spodnjem delu Glavnega trga nahajajo antični zidovi, na kar kaže plast ometa, ki je bila kot zasutje ohranjena v višini antičnih ostankov. Po njenem glede na izjemno lepe in številne ostanke značilnih zgodnjeantičnih fresk datacija ni sporna.
V neposredni bližini zidu so bile odkrite tudi ruševine objekta z ohranjenim poslikanim ometom, pod tanko ruševinsko plastjo pa ostanki stebričkov antičnega objekta s hipokavstom (talnim ogrevanjem). Na podlagi spremljajočih najdb, kot so posodje in mozaične kocke, je Brišnikova ocenila, da gre za bogato meščansko antično hišo.
Starejša Celeia v večji globini
Obiskovalci starega mestnega jedra si že lahko ogledajo obod rimske vile. Nad arheološkimi izkopavanji so postavili kamnite bloke kot vogala rimske vile nad nivojem tlakov, na katerih lahko obiskovalci posedajo.
Po projektu bo eden od mozaikov delno pohoden na nivoju tlakov, dva pa bodo prezentirali v okviru paviljona. Krajšek je pojasnil, da so na Glavnem trgu raziskali le Celeio iz tretjega in četrtega stoletja našega štetja, ostanki rimske Celeie iz prvega stoletja pa so ohranjeni v večji globini.
Sklenil je z besedami, da gre za zelo redko ohranjeno poznoantično mesto, ker so srednjeveška mesta praviloma posegala v te plasti.
