Sprejeli novelo zakona o socialnem varstvu

Ljubljana – Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in 21 glasovi proti sprejeli novelo zakona o socialnem varstvu, ki poostruje nadzor sistema dodeljevanja denarnih socialnih pomoči. Novela pa v skladu z odločbo ustavnega sodišča prinaša tudi ustrezno ureditev pravice do družinskega pomočnika. Novela določa, da prejemnik denarne socialne pomoči, ki je brezposeln, za šest mesecev izgubi pravico do pomoči, če zavrne vsakršno, tudi humanitarno delo.

V postopku obravnave je bila naknadno vključena še varovalka, po kateri bodo mnenja o ustreznosti zaposlitve izdajale rehabilitacijske komisije 1. stopnje, ki so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Komisija bi izdala mnenje v primeru, ko prejemnik pomoči zavrne zaposlitev, in sicer po postopku zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti.

Zakon se dotika tudi financiranja družinskega pomočnika, ki se zaradi odločbe ustavnega sodišča prenaša z občin nazaj na državo. S tem naj bi se občinam kot financerjem družinskega pomočnika kar za tretjino znižali izdatki iz njihovih proračunov. Zakon pa še vedno predvideva, da kadar sredstva za financiranje družinskih pomočnikov, ki jih prispevata država in invalidne osebe same, ne zadostujejo, razliko doplača občina.

Opozicija je sicer v okviru parlamentarne razprave izražala pomisleke glede rešitve, po kateri bodo morali prejemniki socialne pomoči sprejeti vsakršno delo. Po njihovem mnenju takšen predlog ni primeren, zato so ga želeli z dopolnili preoblikovati, vendar pa je državni zbor vsa opozicijska dopolnila zavrnil.

Zakon o preskrbi s krvjo

Poslanke in poslanci so s 46 glasovi za in petimi glasovi proti sprejeli zakon o preskrbi s krvjo, ki naj bi nadomestil zakon iz leta 2000. Njegov glavni namen je zagotoviti standarde kakovosti in varnosti pri zbiranju, preizkušanju, predelavi, shranjevanju in razdeljevanju človeške krvi in komponent krvi.

Zakon na območju Slovenije predvideva en transfuzijski zavod, ki bo javni zavod, odgovoren za zbiranje, testiranje in predelavo krvi in krvnih pripravkov. Odgovoren pa bo tudi za njihovo predelavo, shranjevanje, razdeljevanje in zdravljenje, kadar so namenjeni za transfuzijo.

Po sprejetju zakona bo treba v Sloveniji vpeljati, vzdrževati in dopolnjevati celovit sistem kakovosti v preskrbi prebivalstva s krvjo. V ta namen je v predlogu določeno oblikovanje organizacijske enote za kri v okviru Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Po predlogu vladnega zakona se bodo po uveljavitvi zakona cene krvnih pripravkov povišale med drugim zaradi vzpostavitve sistema kakovosti, povečanega administrativnega dela in vsakodnevnih prevozov krvi in krvnih pripravkov. Če bo na ravni države za izvajanje transfuzijske dejavnosti dobil dovoljenje en transfuzijski zavod, se bodo na letni ravni stroški preskrbe s krvjo v državi povečali za približno 250 milijonov tolarjev. Zakon je sicer potreben zaradi implementacije meril Evropske unije za kakovost in varnost pri transfuziji krvi.

Zakon o občinskem redarstvu

Poslanke in poslanci so sprejeli sklep, da je zakon o občinskem redarstvu primeren za nadaljnjo obravnavo. Občine bodo redarstvo lahko organizirale na tri načine. Za mestne občine je vzpostavitev mestnega redarstva obvezna. Tudi ostale občine lahko ustanovijo občinsko redarstvo, ali pa se jih več odloči za ustanovitev skupne občinske upravo, pri čemer jim bo država zagotovila 50 odstotkov sredstev za njeno delovanje. Tretja možnost je, da naloge občinskega redarstva opravlja občinski redar kot pooblaščena uradna oseba.

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je v okviru razprave sicer izpostavil, da bodo občine morale sprejeti tudi t.i. občinski programski varnostni načrt in ga bodo morale uskladiti s programi policije. Dokler program varnosti ni usklajen, pa opravlja pooblastila občinskega redarstva policija.

Novela zakona o državljanstvu RS

Kot že omenjeno, so poslanke in poslanci z 51 glasovi za in 13 glasovi proti sprejeli tudi sklep, da je novela zakona o državljanstvu RS primerna za nadaljnjo obravnavo. Predlog ureja področja pridobitve, prenehanja in evidentiranja državljanstva. Novela prenaša stvarno pristojnost odločanja v postopkih pridobitve in prenehanja državljanstva Slovenije na upravne enote, MNZ pa bo postal nadzorni organ, ki bo v postopkih pridobitve državljanstva opravljal revizijo.

Sprememba zakona tudi podaljšuje dobo trajanja zakonske zveze za prosilce, poročene s slovenskimi državljani, z dveh na tri leta, da bi tako preprečili morebitne zlorabe pri sklepanju fiktivnih zakonskih zvez. Poleg tega uvaja strožje pogoje za pridobitev državljanstva za prosilce, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje.

Novela nadalje uvaja olajševalne okoliščine za pridobitev slovenskega državljanstva osebam, ki so v Sloveniji zaključile najmanj visokošolski program, in sicer skrajšuje dobo neprekinjenega prebivanja. Prisega o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda RS pa nadomešča dosedanjo izjavo, da oseba s pridobitvijo slovenskega državljanstva soglaša s pravnim redom RS, je med drugim povedal Zinrajh.

Zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ

Poslanci in poslanke so s 65 glasovi za in dvema glasovoma proti odločili, da je dopolnitev zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, primerna za nadaljnjo obravnavo. V skladu s predlogom bi upravičencem poleg pokojnine iz tujine in dodatka k pokojnini po slovenskih predpisih priznali še pravico do enkratnega letnega dodatka ter do dodatka za pomoč in postrežbo.

Dodatek za najtežje prizadete osebe bi znašal 61.368 tolarjev na mesec, za tiste, ki lahko nekatere osnovne življenjske potrebe še opravljajo sami, znaša dodatek 30.648 tolarjev, medtem ko bi najtežje prizadete osebe, ki potrebujejo stalno pomoč, prejele 87.669 tolarjev.

Z dopolnitvami zakona vlada sledi načelnemu stališču ob osamosvojitvi Slovenije, in sicer da se slovenskim državljanom zaradi osamosvojitve ne smejo poslabšati že pridobljene ali pričakovane pravice iz sistema socialne varnosti, je danes v okviru splošne razprave pojasnil pristojni minister Janez Drobnič. Po razpadu SFRJ se slovenskim upokojencem "godi bolje kot upokojencem v drugih republikah". Medtem ko je standard slovenskih upokojencev v preteklih 16 letih večinoma sledil rasti plač, pa se je standard upokojencev v drugih republikah zelo poslabšal.