Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko ministri Evropske unije, pristojni za zaposlovanje, ta teden niso dosegli dogovora o direktivi o delovnem času, so na slovenskem ministrstvu za delo že pripravili predlog sprememb slovenske zakonodaje, ki bodo potrebne za uskladitev pravil o delovnem času z razsodbo Sodišča Evropskih skupnosti, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za delo Janez Drobnič.
Gre za razsodbo Sodišča Evropskih skupnosti iz leta 2004, v skladu s katero je treba neaktivno delo (npr. dežurstva) obravnavati kot običajno delo, kar ne upošteva kar 23 držav članic EU. Za razliko od drugih članic povezave, kjer so problematični predvsem zdravniki, bodo v Sloveniji v skladu s pripravljenimi predlogi ministrstva največ sprememb utrpeli policisti, vojaki in gasilci, je pojasnil Drobnič.
Zaradi neuspešnega poskusa dogovora o direktivi o delovnem času, ki na novo opredeljuje odstopanja od predpisanega 48-urnega tedenskega delovnika, bo EU dosledneje upoštevala odločitev sodišča v Luksemburgu, zato državam v primeru nadaljnjega neupoštevanja razsodbe grozi tožba. Drobnič je zatrdil, da bo ta določba vnesena v nacionalno zakonodajo in pri tem ocenil, da bodo najverjetneje potrebne spremembe tudi v zakonu o delovnih razmerjih.
Ena od posledic spodletelega dogovora je po besedah ministra tudi dejstvo, da še vedno ostaja v veljavi t.i. generalni opt-out, ki omogoča odstopanja do 78 ur tedensko. Torej so države, ki so na torkovem sestanku v Bruslju z vztrajanjem pri ukinitvi opt-outa blokirale dosego dogovora, pravzaprav privedle do zmanjšanja socialne varnosti delavcev, meni Drobnič.
Opt-out 78 ur le v določenih panogah
Opt-out 78 ur ni treba umestiti v nacionalno zakonodajo. "Ga pa lahko izvajamo skozi dežurstva ali daljšo razporeditev delovnega časa, pri čemer je treba upoštevati odmore in počitke. Ta opt-out 78 ur je izračunan iz števila ur v tednu in nujnosti počitka, dnevnega in tedenskega. Na osnovi tega izračuna pridemo do te številke, ki pa ni nikjer izrecno zapisana," je pojasnil minister.
Slovenija je na sestanku v Bruslju podprla finski predlog, ki ohranja možnost odstopanja od direktive, a predvideva njegovo dolgoročno ukinitev, brez konkretnega datuma. Po mnenju Drobniča je opt-out potreben zaradi pomanjkanja delovne sile, predvsem v panogah z veliko dežurstvi. Sam se je pri tem sicer zavzel, da opt-out ne bi veljal na horizontalni ravni, temveč bi ga uvedli le v določenih panogah, kjer je to potrebno.
Finskemu predlogu za preoblikovanje direktive o delovnem času je nasprotovalo le pet držav (Francija, Italija, Španija, Grčija, Ciper), ki so zahtevale natančno določitev roka za ukinitev opt-outa.
Drobnič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani tudi povedal, da je ministrstvo v četrtek posredovalo socialnim partnerjem novo različico predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim vsebuje ohranitev odpravnin, skrajšanje odpovednih rokov ter rešitev, da se že v času odpovednega roka delavca vključi v aktivnosti zavoda za zaposlovanje in mu tako omogoči čimprejšnjo novo zaposlitev. Seštevek vseh teh sprememb je po mnenju Drobniča zagotovo v korist delavca, pomeni pa tudi večjo prožnost in povečanje števila delovnih mest.
