Spremembe socialne zakonodaje: zaradi poenostavljanja bolj zapleteno

Pri izračunu se ne upošteva le že izplačano, ampak tudi tisto, kar bo nekdo šele dobil.

Objavljeno
25. september 2014 20.16
SLOVENIJA,LJBULJANA,10.1.2013.VRTEC HANSA CRISTIANA ANDERSENA. FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Centri za socialno delo so odposlali že nekaj sto odločb o nižjem plačilu vrtca, otroških dodatkih in dijaških štipendijah po spremenjeni socialni zakonodaji, ki je začela veljati 1. septembra. Načeloma naj bi bila bolj pravična, a ne za vse.

Eden od namenov sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je bil, da se upošteva bolj realen materialni položaj družine. Prej je namreč veljalo, da se za plačilo vrtca, otroške dodatke, štipendije in druge transferje štejejo podatki iz zadnje dohodnine, od 1. septembra pa se ob izgubi zaposlitve, upokojitvi ali drugem drastičnem zmanjšanju dohodka spremembe upoštevajo takoj. Enako seveda velja tudi obratno. »Mož je bil lani in letos do junija brez službe. Lani smo plačevali visok račun za vrtec in bili brez otroškega dodatka, ker so se upoštevali dohodki od leta prej. Z mojim porodniškim nadomestilom smo komaj shajali. Zdaj, ko je šla mlajša hči v vrtec, pa so nam določili skoraj najvišji plačilni razred za vrtec in seveda nič otroškega dodatka. Čeprav ima mož delo šele od junija, so na centru za socialno delo računali, kot da plačo prejema že vse leto in koliko je bo še dobil. Torej niso upoštevali dejanskih dohodkov,« se nam je pritožila bralka.

Kako je mogoče, da se štejejo plače, ki jih človek praktično (še) nima? »Petnajsti člen ZUJPS določa, da se tekoči dohodki pomnožijo z 12 in deflirajo na preteklo leto, saj se na podlagi 20. člena ZUPJS spet delijo z 12 in še s številom oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja,« so nam odgovorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Podobno so nam pojasnili pri drugem primeru, ko mati treh otrok ni razumela, zakaj so ji pri določilu plačila vrtca šteli, da je v enem letu prejela več kot 3000 evrov otroških dodatkov, čeprav jih je manj kot 2000. Po razlagi MDDSZ se upošteva otroški dodatek, kakršen bo veljal z začetkom priznanja pravice, preračunano na letno raven, in ne skupni znesek, kot ga je stranka prejela v preteklem letu. Enako velja za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, državno štipendijo in preživnino. Če pri prvih štirih pravicah o izplačevanju načeloma ni dvoma, saj zneske nakazuje MDDSZ, pa se utegne pri marsikom zaplesti računanje preživnin vnaprej. Glede na to, da je Javni jamstveni preživninski sklad v preteklem mesecu izplačal preživnine za več kot 3900 otrok, ker jih eden od njihovih staršev ni, gre sklepati, da neplačevanje preživnin ni ravno redek pojav.

Najbrž bi se dalo razpravljati o tem, ali je tak način preračunavanja bolj pravičen do upravičencev do javnih sredstev in do davkoplačevalcev, ki ta sredstva zagotavljajo, ni pa dvoma o tem, da sistem socialne zakonodaje ostaja zapleten in za marsikoga težko razumljiv.

Težave zaradi spreminjanja

»Na problem zelo zapletene zakonodaje opozarjamo že ves čas. Od njene vzpostavitve naprej je za vsako zadevo treba pridobiti tolmačenje. Strokovni delavci na centrih imajo po tri ali štiri fascikle navodil, kako se kakšne določbe uporabljajo. Ob spremembi zakonodaje so se določene reči resda poenostavile, ampak to pomeni, da potrebujemo nova navodila, ker so se nekatera, doslej veljavna, porušila,« je komentirala sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD) Darja Kuzmanič Korva. »Pogrešamo usposabljanje ob spremembi zakonodaje, da bi se strokovni delavci vnaprej seznanili z njo. Tako bi lahko bolj suvereno reševali zadeve,« je dejala sekretarka SCSD in dodala, da so jim na MDDSZ to tudi obljubljali, a za ta zakon nikoli izvedli. Spremembe pogosto nastajajo na podlagi konkretnih primerov, po odgovoru ministrstva na določeno pritožbo, ker v zakonu niso predvidene situacije, s katerimi se posamezniki v življenju srečujejo.

Računalniški sistem se včasih tudi še zatika, zlasti ob popoldnevih in vikendih, ponavadi takrat, ko ga posodabljajo. »Problem je tudi, da je sistem razmeroma zaprt. To pomeni, da na odločbi ni mogoče praktično nič dodajati. Zdaj je obrazložitev fiksna in ljudje ne vedo, zakaj se je kaj upoštevalo. Strokovni delavci pa si včasih želijo, da bi lahko, četudi izrek ostane enak, vsaj v obrazložitev pojasnili, na podlagi česa so se dejansko odločali, da bi imeli manevrski prostor, da bi lahko v določenih primerih bolj konkretno napisali. Manj bi bilo pritožb in slabe volje,« meni Sendi Murgel, pravnica SCSD.

Na MDDSZ so prejeli več kot 22.000 pritožb, od teh so jih približno 16.440 že rešili. Čeprav je številka res velika, je v množici več kot 1,9 milijona odločb, ki jih centri za socialno delo izdajo na leto, to le odstotek.

»Za to, da se bo sistem stabiliziral, bo potrebnih nekaj let. Po našem mnenju bi bilo smiselno, da bi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev naredili eno samo vlogo. V njej bi opredelili krog povezanih oseb, CSD bi ugotovil dohodkovni razred in potem bi sistem določil, katere pravice še pripadajo posamezniku. To je za zdaj že urejeno za šolsko prehrano,« je predlagala Darja Kuzmanič Korva. Na tak način bi razbremenili centre, zaposleni pa bi se lahko več ukvarjali z ljudmi, ki potrebujejo še druge vrste pomoči, ne le finančno.