Spremenjene potrebe, drugačni poklici

Ljubljana – Kakšni poklici vse bodo aktualni v prihodnosti v zvezi z dolgoživo družbo, staranjem prebivalstva in dolgotrajno oskrbo? Celovitega odgovora od ministrstev za zdravje in delo nismo dobili. Na prvem pa so nam na kratko odgovorili, da bodo šole v prihodnjem šolskem letu začele izvajati nov program zdravstvene nege, pripravljen na podlagi poklicnega standarda zdravstveno-socialni asistent.

Kot pravijo, so spremenjene potrebe pacientov oziroma uporabnikov, k njim usmerjeno izvajanje storitev zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe ter strokovni razvoj zahtevali revizijo poklicnega standarda tehnik zdravstvene nege iz leta 2008.

Z novim izobraževalnim programom bo dijak pridobil več znanj, zlasti s področij socialnega dela, kakovosti, varnosti, ustreznega ukrepanja ob zaznanem nasilju in komunikacije. Poklicni standardi, to so opredeljena znanja, pri katerih delodajalci za delovna mesta pričakujejo ustrezno izobražen kader, se sicer revidirajo na šest oziroma osem let. Med operativnimi deli novega poklicnega standarda je navedeno, da izvaja poleg zdravstvene nege tudi socialno oskrbo, in sicer pri podpornih dnevnih opravilih ter pri socialnem vključevanju.



Pomoč na domu danes izvajajo diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, bolničar negovalec in socialna oskrbovalka, pri čemer vsak opravlja storitve v okviru svojih kompetenc. Na nedavni predstavitvi treh pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe je Klavdija Kobal Straus, vodja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje, poudarila, da bo treba kadre naučiti delati vse, koncept dolgotrajne oskrbe pa predvideva, da gre k oskrbovancu ena oseba, ki je najbolj kompetentna za najzahtevnejše opravilo, in opravi tudi vse storitve navzdol. Od tehnika zdravstvene nege se bo tako pričakovalo, da bo oskrbovanca na primer tudi umil, oblekel, mu pripravil zajtrk, dal inzulin. Kot je dejala, bo treba zagotoviti prožen sistem prenosa kompetenc in ustrezno usposabljanje kadra v zdravstveni negi.

988
dijakov se je letos vpisalo v prvi letnik programa zdravstvene nege

Skrb vzbujajoče pomanjkanje kadra

Ob tem pa še ni učinkovitih ukrepov, kako rešiti problem pomanjkanja vseh vrst kadra za zdravstveno nego in oskrbo, na katerega opozarjajo že nekaj let. Iz prakse prihajajo informacije, da gredo kadri s tega področja, ki se izšolajo pri nas, delat v tujino, še posebno v Avstrijo in Italijo, kjer je boljši zaslužek. Tudi mladi, ki pridejo opravljat prakso iz dolgotrajne oskrbe, nočejo ostati na tem področju, raje gredo v zdravstvene domove. Prav tako vzbuja skrb podatek, da vpis dijakov v program zdravstvene nege upada; če se jih je v šolskem letu 2013/14 v prvi letnik vpisalo 1127, jih je v letošnjem samo še 988.
Kako obdržati kadre v domovih za starejše in za oskrbo na domu, ali so v zvezi s tem pripravili kakšne ukrepe? Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da se zavedajo pomanjkanja kadra: »To je del širšega problema slovenskega trga dela, saj trenutno ustreznega kadra primanjkuje na številnih področjih.«



Kot pravijo, je mogoče po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju posameznim javnim uslužbencem zagotoviti do pet razredov višji plačni razred, če so za to utemeljeni razlogi, kot je denimo zagotovitev delovanja kuhinje. Izteka se strategija ekonomskih migracij za obdobje od leta 2010 do 2020, zato bo »to področje glede na razmere na trgu dela treba nasloviti pri pripravi nove strategije«. Trenutno pa so v pripravi akcijski načrti strategije dolgožive družbe iz leta 2017, ki zajema tudi vidik trga dela.