Tiskane izdaje
Bled – Letošnji strateški forum z naslovom Spremembe v Evropi in svetu je spet osredinjen na staro celino in njeno sposobnost revitalizacije med krizo. Potrebujemo »več Evrope«, predvsem pa učinkovitejšo Unijo, je aktualne izzive strnil italijanski premier Enrico Letta.
Tridnevne mednarodne konference, že osme zapored, se letos udeležuje približno petsto visokih gostov: politikov, gospodarstvenikov, akademikov. Izzivom Evrope v spreminjajočem se svetu je bila danes posvečena osrednja razprava, v kateri sta sodelovala avstrijski in slovenski predsednik Heinz Fischer in Borut Pahor, italijanski premier Enrico Letta in indijska državna ministrica za zunanje zadeve Preneet Kaur. Poleg vizije potrebujemo zelo pragmatično politiko in učinkovitost, je povedal predsednik rimske vlade in kot evropsko prioriteto poudaril zmanjševanje brezposelnosti mladih: »Izgubljamo generacijo, mladi odhajajo, naša politika se s tem ni sposobna spopasti.«
Pahor, znan kot zagovornik ideje Združenih držav Evrope, je na prvo mesto postavil potrebnost nove konvencije po evropskih volitvah prihodnje leto in novo ustavo EU. Vizija je zanj najpomembnejše vprašanje. Po njegovem mnenju je potrebna nadaljnja integracija, izzivom bo lahko kos samo federalna Evropa.
Spremembe so najpomembnejši element današnjega časa, je pripomnil avstrijski predsednik, vendar je v ospredje postavil ustrezen časovni okvir. Govorica o »več Evrope« se zdi Fischerju ohlapna, saj ni popolnoma jasno, kaj pomeni, skeptičen je glede »prevelikih, prehitrih korakov«, ti lahko vodijo v poraz, zavzema se za postopnost pri nadaljnji evropski integraciji. V zvezi s preteklim ravnanjem EU pa je spomnil, da je celina ukrepala neustrezno, s spremembami predolgo odlašala. Podobno je Letta omenil evropske odločitve, ki niso bile sprejete v pravem času, in »50 milijard evrov, ki jih je italijanska vlada v petih letih namenila za pomoč drugim državam članicam EU«. Dilema, ali je bil problematičen časovni načrt ali solidarnost, je ostala nerešena. Z izzivi krize se bo lahko spopadala samo močnejša in bolj integrirana Evropa, je včeraj popoldne v uvodnem nagovoru foruma povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Zunanji minister Karl Erjavec je rekel, da je Evropa v najgloblji povojni krizi, mora se spremeniti, tako kot se spreminja preostali svet; če ne bo našla odgovorov na izzive, bo izgubila svoje primerjalne prednosti v svetu. V torek dopoldne se bo evropska razprava nadaljevala z omizjem o prihodnosti ekonomske in monetarne unije.
Vizija, pragmatičnost in učinkovitost
Udeleženci današnjega omizja na strateškem forumu, posvečenem izzivom Evrope v spreminjajočem se svetu, so se strinjali, da potrebujemo »več Evrope«, toda tudi hitrejše odzivanje in učinkovitejšo politiko.
V času evropskih volitev leta 2014 se bodo morda močno okrepili evroskeptični glasovi v evropskem parlamentu, sta poudarila italijanski premier Enrico Letta in slovenski predsednik Borut Pahor. Po mnenju zadnjega zato potrebujemo vizijo, kakršna so Združene države Evrope, brez tega bi lahko na volitvah prihodnje leto dobili najbolj evroskeptičen evropski parlament v zgodovini. Po prepričanju italijanskega premiera Lette pa so evropske volitve predvsem priložnost, da se Evropa odloči za nov način izbiranja svojih najvišjih predstavnikov, predsednikov evropske komisije in evropskega sveta.
Medtem ko je včerajšnji evropski razpravi sledilo omizje o vodnih izzivih na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, saj velja voda za eno ključnih strateških tem prihodnosti, se bo razprava o prihodnosti EU danes nadaljevala z omizjem o ekonomski in monetarni uniji. Vprašanje prihodnjih korakov k fiskalni uniji je povezano predvsem z javnim mnenjem, ki ni naklonjeno nadaljnji integraciji.
Na srečanju Letta-Bratuškova o plinskem terminalu
Med dvostranskimi srečanji ob robu strateškega foruma je bil v ospredju včerajšnji poznopopoldansko sestanek premierke Alenke Bratušek in italijanskega ministrskega predsednika Enrica Letta v vili Bled. Med drugim sta govorila o spornem plinskem terminalu v Žavljah, ki mu Slovenija nasprotuje. Dvojica se je dogovorila, da naj bi se v kratkem o iskanju dvostranske rešitve pogovarjala pristojna ministra. Znano je, da evropska komisija pričakuje, da bosta uradna Ljubljana in Rim sama razrešila spor.
V zvezi s spornim žaveljskim terminalom je Letta na skupni novinarski konferenci po bilateralnih pogovorih pojasnil, da je prisluhnil argumentom slovenske strani in da je kmalu mogoče pričakovati srečanje resornih ministrov. Pogovori o tej problematiki se bodo verjetno nadaljevali 12. septembra v Benetkah v trilateralnem okviru, ko se bosta Letta in Bratuškova spet sestala, takrat še v družbi hrvaškega premiera Zorana Milanovića.
Med preostalimi temami je italijanski gost spet poudaril interes Italije za sodelovanje v slovenski privatizaciji.
