Sproščenost

Komaj smo preživeli volitve, ki so skoraj en mesec zasedale dragocen televizijski čas, že so se začela trenja. Tako na levi kot na desni. Še sreča, da imamo POP TV, kjer si lahko politiki, medijske »zvezde« in neznani strokovnjaki dajo duška in uresničujejo najsvetejšo pravico v demokraciji - svobodo govora. Prepričan sem, da bi filozofi, ki so pred dobrimi dvesto leti v demokratične ustave uvajali to pravico, danes najraje uvedli cenzuro ali vsaj izobraževanje o človekovih pravicah. V Trenjih so poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bomo živeli, a vsa oddaja se je vrtela okoli tega, zakaj so nekateri odpovedali sodelovanje v oddaji in zakaj v Sloveniji tako rado prihaja do razkolov med pripadniki ene in druge politične opcije. Kmalu se lahko zgodi, da bosta prvaka največjih strank nastopala v Nedeljskem očesu z Marjanom Jermanom, ki je, mimogrede, na naših televizijah ena najbolj gledanih rubrik sploh. Še dobro, da je ob nedeljah in ne ob četrtkih, saj bi sicer morali Trenja prestaviti na drug dan. To pa bi bilo težko izvedljivo; skoraj vsak dan je namreč na sporedu oddaja, ki ima podobno vsebino.

A prav v tem je težava sodobne televizijske zabave. Uspešne so samo tiste oddaje, ki prikazujejo spore, prerekanja, v najboljšem primeru tekmovanja v govoričenju. V teh oddajah ni več nikakršnega drugega cilja ali smisla kot samo prazno besedičenje. Mlajši gledalci in bralci sploh ne vedo, kaj v resnici pomeni svoboda govora. Vse, s čimer jim postrežejo na zaslonih, jemljejo kot resnico oziroma kot pravilno vedenje. Če se medijsko izpostavljene osebe pred kamerami ne znajo brzdati in bleknejo, kar jim prvo pride na misel, ne da bi se zavedale posledic, potem ni čudno, da mladina nima spoštovanja do pravic drugih in da se je silovito razmahnil egocentrizem. S priljubljenostjo spletnih klepetalnic in forumov pa je težava zaradi sovražnega govora postala še bolj pereča. Televizije se temu vedenju prilagajajo in pripravljajo kontaktne oddaje, nanizanke, resničnostne šove, kjer lahko gledalci uživajo v prerekanju in razpuščenem vedenju sodelujočih. Ljudje so lačni dogodkov, ki niso dogodki - samo da je nekaj, kar izziva. Tako ali tako bo naslednji dan spet nekaj na teveju.

Iz Nedela