Tiskane izdaje
Krško – Nova dražba za prodajo državnega gradu Šrajbarski turn, ki je bila razpisana za danes, je bila znova neuspešna. Do konca torka nihče ni vplačal varščine za udeležbo na dražbi v višini 51.000 evrov.
»Za nakup gradu Šrajbarski turn v okviru dražbe, ki je bila objavljena 18. julija, žal ni bilo interesa. Nihče ni zaprosil niti za vpogled v dokumentacijo oziroma za ogled nepremične,« so za Delo pojasnili na ministrstvu za kulturo.
Država je grad v Leskovcu pri Krškem na seznam za prodajo prvič umestila leta 2010. Izklicna cena je takrat znašala 1,4 milijona evrov. Letos poleti ga je trgu neuspešno ponudila za 510.000 evrov. Postopek prodaje bo nadaljevala s ponudbo za sklenitev neposredne pogodbe, izhodiščna cena bo znižana za dodatnih 15 odstotkov.
Ni denarja za obnovo
Interesent, ki bi bil grad pripravljen kupiti in obnoviti, ni znan niti zaposlenim na krški občini. Ti so bili ob preteklih poskusih ministrstva za kulturo pri prodaji gradu ogorčeni, saj od leta 2007 pričakujejo šest milijonov evrov vredno sanacijo objekta s strani države. Obnovo stavbe iz 16. stoletja je takratna vlada Krčanom obljubila v zameno za lokacijo za gradnjo odlagališča za radioaktivne odpadke. »Protokol o financiranju obnove gradu, ki naj bi ga podpisali ministrstvo za kulturo in gospodarstvo, Agencija za radioaktivne odpadke in občina Krško, ni podpisalo ministrstvo za kulturo, saj to ni zmoglo zagotoviti finančnega vira za izvedbo obnove,« na resorju za kulturo pojasnjujejo, zakaj še vedno vztrajajo s prodajo gradu.
Država bi ga dala brezplačno
Na občini, kjer so v pričakovanju državne investicije štiri podnajemnike na lastne stroške iz gradu preselili v druga stanovanja, odstranili več tovornjakov nesnage in poiskali tri potencialne podnajemnike, so pred leti razmišljali celo o tožbi. Kot so zapisali, prodaji kljub temu ne nasprotujejo: »Bolje je, da grad nekdo obnovi, ga vzdržuje in zanj skrbi, kot da propada. Prav pa bi bilo, da se vlada drži dane obljube, določene v protokolu.«
V Ljubljani so Šrajbarski turn pripravljeni neodplačno prenesti na občino. Toda v Posavju denarja za obnovo nimajo, hkrati bi grad izjemno težko prinašal dovolj prihodkov za kritje tekočega vzdrževanja.
