Tiskane izdaje
VRŠAC, TRBOVLJE – Gordana Gašpar je v prejšnjih časih leta in leta letovala v Izoli in Kopru. Iskrena je slišati, ko pove, da ima rada Slovenijo. V začetku letošnjega leta ji je kar zaigralo srce, ko se je po dolgem času napotila v deželo. »Ko sem videla tiste zvezde in napis, da prihajam v EU. Takrat sem postala še bolj odločena, da moram stran, stran od doma.«
Je specialistka anesteziologije in reanimatologije v bolnišnici v srbskem Vršcu. Nekaj let je bila tudi glavna direktorica te bolnišnice, ki je po njenih ocenah večja od celjske in v katero je uvedla laparoskopsko kirurgijo. Je predstojnica oddelka za anestezijo in reanimacijo, že drugi mandat pa tudi članica izvršnega odbora vojvodinske zdravniške zbornice.
Kot na Balkanu: Ni problema!
Če radi rečemo, da je naše zdravstvo na psu, to ni še nič v primerjavi s srbskim, zagotavlja dr. Gašparjeva. Tudi glede plač, in ob naslednjih besedah naj se pošteno zamislijo vse prej kot slabo plačane slovenske bele halje. »Živimo v getu, zdravstvo je na dnu. Mesečno zaslužim 700 evrov. Če sem zares pridna in dežuram dneve ter noči, tudi po 40 ur na teden, prilezem do dobrega tisočaka.«
Čeprav je stara 55 let, je do upokojite še daleč, zato jo je že dlje mikalo, da bi se poskusila v Evropski uniji. Ker je Slovenija odprla trg za zdravnike iz Srbije in še posebno zato, ker naši zdravstveni veljaki na veliki zvon obešajo prav pomanjkanje anesteziologov, se je prijavila.
Kmalu je prišla ponudba iz trboveljske bolnišnice.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Ker ne marajo Srbov?
