Tiskane izdaje
Kaj se je dogajalo njihovim materam
»Moja mama je oseba z demenco in nepokretna, že pet let je v domu upokojencev. Po dveh mesecih, ko je nisem videla, je bila povsem odsotna, shujšana. Zdaj jo ponovno vsak dan obiskujem, nasmehne se, vidno ji je bolje,« je na tiskovni konferenci Mojca Rosa opisovala, kako zelo slabo izolacija vpliva na starejše. Apelirala je, da naj se ustanovijo v domovih starejših občanov sveti svojcev, da bodo lahko sodelovali pri ustvarjanju režima.
O mami, ki so jo v času korone zaprli v sobo in posteljo ogradili z ograjico, da ne bi padla, je pripovedovala tudi Vesna Miletič, prav tako članica izvršilnega odbora Srebrne niti.
»Mam ni imela več nobenih aktivnosti, zanjo so skrbeli na način programa Svit – samo za prebavo. Po dveh mesecih je bila suha, apatična, nesrečna, izgubila je zanimanje za okolje, pozabila je hoditi. Menila je, da je obkrožena s kriminalci, ki so vedno, tudi ponoči v maskah, in hodijo po prstih okoli nje. Njen občutek je bil, da je v zaporu. Več kot dva meseca ni videla nasmeha. Morala sem vložiti pisni zahtevek, da so ji omogočili hojo na mojo odgovornost. Redke raziskave v svetu ugotavljajo, da je korona vplivala na povečano smrtnost zaposlenih v domovih upokojencev, podatkov o tem, kako so vplivali ukrepi, pa ni,« je Miletičeva opisovala življenje svoje mame v času koronavirusa v domu upokojencev.
Dom starejših občanov Vič - Rudnik, enota Bokalce - starostnikom pomagajo v park javni delavci. FOTO: Jure Eržen/Delo
Od svojcev ločeno 21 tisoč starostnikov
Tako ločenih od svojcev je bilo vseh 21 tisoč starostnikov, kolikor jih v Sloveniji biva v domovih upokojencev in so bili v času epidemije covid 19 brez svojcev prepuščeni maloštevilčnim zaposlenim.
»V popoldanskem času skrbita za šest nadstropij, v vsakem je 13 stanovalcev, le dve negovalki in ena medicinska sestra. Za 30 zaposlenih je le en bolničar ali negovalec. Izračunala sem, da lahko traja hranjenje največ pet minut,« je nevzdržne razmere opisala Mojca Rosa, ki je s trudom zaposlenih zadovoljna, a jih je premalo in so izčrpani.
Darinka Klemenc, nekdanja predsednica Zbornice zdravstvene nege Slovenije je opozorila, da je v domovih upokojencev več kot 80 odstotkov takih, ki potrebujejo zdravstveno nego, zato bi bilo treba redifinirati domove v zdravstveno-socialne centre, za starejše pa ustanoviti posebno ministrstvo.
14 v javnosti spregledanih pisem
Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti je povedala, da je poslala v času epidemije covid 19 v javnost 14 pisem zaradi nespoštovanja človekovih pravic v domovih upokojencev, a ni bilo nanje praktično nobenega odziva v medijih.
Pravnik Andrej Pleterski, član izvršilnega odbora Srebrne niti, je zahteval, da ministrstvo za zdravje takoj začne spoštovati zakon o pacientovih pravicah in obravnava paciente – v tem primeru stanovalce domov upokojencev, ki v času epidemije niso bili vsi zdravljeni v bolnišnicah – »kot avtonomne partnerje in ne odreja njihovega zdravljenja brez soglasja pacientov ali njihovih svojcev«.
Zahteve ministrstvom
V imenu združenja je Biserka Marolt Meden pozvala pristojna ministra za delo in za zdravje, da takoj podpišeta dokument o novih kadrovskih normativih v domovih upokojencev.
Novih zaposlenih čez noč sicer najbrž ne bi mogli dobiti, saj predvsem medicinski kader namreč zdaj beži na bolje plačana delovna mesta v tujini in na manj težke zaposlitve doma. Z novim kadrovskim normativom bi bil narejen prvi korak za zmanjšanje obremenitev zaposlenih, s tem pa bi – ob hkratnem zvišanju plač v domovih – čez čas povečali zanimanje za zaposlovanje.
Vlada je zadnje dni napovedala, da bo namenila 31 milijonov evrov za kadrovske okrepitve v socialnih zavodih za naslednji dve leti, dokler ne sprejme zakona o dolgotrajni negi.
Združenju Srebrna nit se ne zdi smiselno, da bi Slovenija sprejela zakon o dolgotrajni negi šele čez dve leti. Zakon naj sprejme takoj, meni Biserka Marolt Meden.
