Udeleženci sestanka sicer po dostopnih informacijah niso sklenili nič posebnega ali presenetljivega, saj menda tudi razmere niso posebno dramatične. Predvsem so še dodatno verificirali dogovor guvernerja Kranjca in ministra Bajuka o prevzemu neomejenega jamstva za bančne vloge državljanov, ki ga je nato potrdila še Janševa vlada na zadnji seji, sprejel pa ga bo že državni zbor v novi zasedbi.
Rezultat sestanka je tudi skupni dogovor o koordinacijski skupini, v kateri bodo lahko najvišji finančni predstavniki stare in nove oblasti predlagali nove ukrepe, če bodo pač potrebni. Kot kaže, bodo k pogovorom povabljeni tudi drugi akterji na finančnem trgu, regulatorji, bančniki, zavarovalničarji itd. Skratka, najodgovornejši iz sveta politike in financ so včeraj poslali javnosti signal, da institucije sistema kljub zamenjavi oblasti delujejo, in hkrati obljubili, da se bodo tudi v prihodnje še pogovarjali in po potrebi tudi ukrepali, tako kot je sicer v navadi v civiliziranem svetu.
Za trenutne slovenske razmere je to že kar lep dosežek. Vprašanje pa je, ali se bo s tem povečalo močno skrhano zaupanje na finančnem in še zlasti na bančnem in medbančnem trgu, ki se kaže v usihanju in pomanjkanju ugodnih posojil za tekoče poslovanje gospodarstva. Povečujejo se tudi težave s plačevanjem med podjetji. Ko se nelikvidnost in plačilna nedisciplina zalezeta v finančni sistem, ju je težko odpraviti. To vemo še iz polpretekle zgodovine, očitno pa gre za vprašanja, s katerimi se bo ukvarjala že nova vlada.
Iz tiskane izdaje Dela