Srečanje ministrov preloženo

Zunanji minister Samuel Žbogar je dejal, da naj bi bilo odpovedano sredino srečanje v prvi polovici oktobra, še prej pa naj bi se o tem pogovorila okoljska ministra obeh držav.

Objavljeno
04. september 2009 16.37
Da. O./STA
Da. O./STA

Stockholm - Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Stockholmu o možnosti tožbe Slovenije proti Italiji zaradi plinskega terminala v Žavljah dejal, da je ta odvisna od nadaljnjih korakov Italije. Danes odpovedano sredino srečanje naj bi bilo po njegovih besedah v prvi polovici oktobra, še prej pa naj bi se o tem pogovorila okoljska ministra obeh držav.

 

"Z italijanskim kolegom sva se srečala, razložil mi je, zakaj ne bo sestanka prihodnji teden. Očitno gre za neke pomembne sestanke, vezane na tožbe Italije pred evropskimi sodišči, o katerih se bodo pogovarjali," je minister Žbogar povedal po današnjem srečanju z italijanskim kolegom Francom Frattinijem ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU v Stockholmu.


Minister Žbogar se je na kratko že srečal z italijanskim kolegom, pri čemer sta se dogovorila, da se bosta sestala pozneje še enkrat. Po tem srečanju je minister potrdil, da je sredin ministrski sestanek preložen.


"Kot mi pravi italijanski kolega, je to zaradi nekega konkretnega razloga - obstajal naj bi nek zelo pomemben sestanek, na katerem mora biti prisoten. Seveda obžalujemo, da je to srečanje prestavljeno, bom pa poskušal že med samim zasedanjem uskladiti nove termine čim prej," je pojasnil minister Žbogar.


Frattini: Problem terminala bomo reševali z vzajemnimi posvetovanji


Italijanski zunanji minister je dejal, da bo Italija problem s Slovenijo zaradi plinskega terminala v Žavljah reševala z "vzajemnimi posvetovanji". Povedal je tudi, da je slovenskega kolega prosil za podrobno dokumentacijo o razlogih za slovensko nasprotovanje terminalu in obljubil dodatne italijanske dokumente. "Delovali bomo po temeljnem načelu dobrih sosed - z vzajemnimi posvetovanji. O tem ste lahko prepričani," je Frattini odgovoril na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki Italije za rešitev problema zaradi terminala; sploh glede na to, da se v Sloveniji zaradi tega problema pojavljajo napovedi o možnosti tožbe proti Italiji na evropskem sodišču.

"Popolnoma poznam probleme, zadržanost in celo nasprotovanje slovenskih oblasti," je še dejal Frattini in pojasnil, da je slovenskega kolega Samuela Žbogarja pozval, naj mu čim prej posreduje uradne dokumente o tehničnih podrobnostih, ki naj bi pojasnili, zakaj je slovenska vlada proti terminalu in kateri elementi projekta so najbolj sporni.

Ob tem je Frattini poudaril, da je tudi sam ministru Žbogarju obljubil nekatere italijanske dokumente, za katere je zaprosila Slovenija, da bi pridobila dodatna pojasnila.


(Ne)strinjanje z ADP

 

Vodja slovenske in avstrijske diplomacije Samuel Žbogar in Michael Spindelegger sta se ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Stockholmu na kratko pogovarjala o zapletih glede Avstrijske državne pogodbe (ADP). Po srečanju sta oba povedala, da se "strinjata, da se ne strinjata".


"Z avstrijskim kolegom sva se v redu pogovorila. Strinjava se, da se ne strinjava, kar se tiče ADP," je dejal minister Žbogar. "Glede drugih stvari pa sva razmišljala o tem, da začnemo iskati pot iz zagat v zvezi z manjšino. Tako da neke ideje sva izmenjala in v naslednjih dneh in tednih bova poskušala na tem narediti nek napredek," je še povedal.


Tudi avstrijski minister je v izjavi za avstrijske medije v Stockholmu povedal enako - da se z Žbogarjem "strinjata, da se ne strinjata o interpretaciji pogodbe". Spindelegger je sicer ob prihodu na srečanje v švedski prestolnici dejal, da je odprt za pogovore in da je za reševanje problemov ključno "dobro vzdušje" med državama, ki po njegovih besedah obstaja.


Slovenija in Avstrija se razhajata v mnenju, ali je Slovenija pravna naslednica po ADP. Slovenija vztraja, da je, potem ko je Spindelegger v ponedeljek v pogovoru za časnik Die Presse to zanikal. Dodal je sicer, da pa to ne spreminja dejstva, "da imamo obveznost izpolniti ADP". Rešitev naj bi našli v konsenzu na avstrijskem Koroškem.