Tiskane izdaje
Upokojenci - »raja za ožemanje denarja« je bil naslov članka, ki smo ga v Delu objavili že pred časom, opisoval pa je zlorabe čeških upokojencev, zbrane v dokumentarnem filmu Šmejdi (drhal, izmeček). V njem so posneli početje prodajalcev, ki so upokojencem za visoke zneske prodajali ničvredno blago.
»To se dogaja tudi pri nas. Prijaznemu pismu sledi telefonski pogovor. Na vprašanje, kaj bodo prodajali na izletu, ne odgovorijo ter odložijo slušalko. Če se na izletu izvlečeš in nič ne kupiš, te pošščejo še doma,« se je glasilo sporočilo bralca, natipkano s pisalnim strojem. Iz ovojnice so padli letaki izletov v Dolenjske toplice, terme Dobrna, Topolšica, Banovce ... - z nagovorom v slogu: prav vi ste srečni izbranec. Nekateri lahko povabijo tudi prijatelje, s pripisom, da naj bodo starejši od 30 let - »zaradi narave programa«.
Izlet in pol nižja cena
Takšna je narava izletov, na katere vabi Iga izleti. Za tem imenom je Igas, d. o. o., ki prodaja ležišča, posteljnino iz merino volne, podloge s kristali (s ciljno skupino nad 50 let). Cene izdelkov skrbno skrivajo; na vsako poizvedovanje najprej povabijo na izlet, kajti to da zagotavlja pol nižjo ceno, ta pa znaša za kristalno podlogo, recimo, okoli šesto evrov. Na vprašanje, koliko je redna cena, se je odgovor glasil: »Krepko čez tisoč evrov.«
Izlet, na katerega vabijo potrošnike, ponavadi vključuje prevoz, malico in kopanje, za kar plačajo pet ali deset evrov. Na cilju skupino pričakajo predstavniki podjetja, opišejo izdelke, v nekaterih primerih izvedejo žrebanje in podelijo nagrade. Prijavo, pravzaprav letak družbe Igas, so dobili tudi na tržnem inšpektoratu, ki poskuša ljudi obvarovati pred zavajajočimi ali agresivnimi poslovnimi praksami.
Inšpektorji sicer niso opazili, da bi udeležence poskušali prisiliti v nakup, so pa ugotovili, da je ponudba v delu, ki se nanaša na podelitev nagrad in tombolo, zavajajoča oziroma dvoumna, »zato je bil družbi očiten prekršek po določilih zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi praksami«, je potrdila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Inšpektorji so ugotovili tudi, da družba o programih obvešča društva upokojencev.
Luka Golob, direktor podjetij Iga izleti in Igas, je takole pojasnil prodajno logiko: »Vsi, ki se prijavijo za izlet, vedo, za kaj gre - da jim ne obljubljamo le kopanja, ampak tudi predstavitev podjetja. V nakup jih ne silimo.« Zavrnil je kakršno koli skupno točko z dogajanjem, opisanim v češkem dokumentarnem filmu. Po njegovih besedah sodeč se vzrok skriva v nacionalnem karakterju: »Češki sistem pri nas ne bi deloval, Slovenca ne moreš prisiliti v nakup.«
Tudi opazko, da so njihova ciljna skupina predvsem upokojenci, je zanikal: »Naša ciljna publika so ljudje, starejši od 30 let.« Razlog: mlajši po njihovih izkušnjah motijo predstavitve, ne ljubi se jim poslušati, raje bi se kopali in snedli obljubljeno kosilo. Izlete pripravljajo redno, udeleženci se menda večkrat vrnejo, nove potencialne potrošnike pridobijo na priporočilo prejšnjih ali prav z omenjeno nagradno igro (pogoj za sodelovanje je, da dajo dvoje priporočil). Na vprašanje, kako so pridobili prve »stranke«, je Golob odgovoril: »Obstajajo baze podatkov.«
Podobne prodajne izlete je tržni inšpektorat obravnaval v zvezi s podjetjem Medici House, ki je potrošnikom pošiljalo obvestila, da so dobitniki potovanj v Turčijo ali daril (ročne ure), vse to pa naj bi dobili na srečanju z »okusnim obedom«.
Na srečanju so jim poskušali prodati ležišča, odeje, vzglavnike ..., ki so jih predstavljali kot izdelke z izjemnimi lastnostmi, hkrati pa so poudarjali, da imajo potrošniki še to enkratno priložnost, da jih lahko kupijo s posebnimi popusti, po tovarniških cenah in tako naprej. Družbi so inšpektorji prepovedali nepošteno poslovno prakso (zavajajoče oglaševanje poslovne ugodnosti) in izdali odločbo o prekršku z izrekom globe; ta znaša 3000 evrov za pravno osebo in 300 za odgovorno.
V Turčiji
Na izlet v Turčijo je odšel tudi 23-letni Matej Rauh. Njegova mama Barbara Rauh je bila »izbranka« agencije Nikal iz Maribora; dobila je bon, po katerem ena oseba potuje zastonj, druga pa mora (do)plačati. Doplačilo je znašalo okoli 700 evrov in izlet v osnovi niti ne bi bil tako slab, če se zadnja dva dneva ne bi sprevrgel v nakupovanje. V skupini je bilo več avtobusov: »Najprej so nas peljali v tovarno preprog. Naenkrat so sprejeli en avtobus, razkazali so nam proizvodnjo, nato pa nas peljali v sobo, kjer so bili razstavljeni kupi preprog. Zlagoma je prihajalo vse več prodajalcev in počasi smo se znašli v nekakšnem obroču. Če nismo nič kupili, so postajali nestrpni. Bilo je neprijetno,« je opisoval.
Podobno se je zgodilo v tovarni usnja in izdelovalnici nakita. Čas ni bil omejen, čakali so tudi do dve uri (prej je bil izlet zelo natančno tempiran), da se je vrnil zadnji potrošnik; ko se je en avtobus umaknil, se je približal naslednji. Kolikšen je bil izkupiček, Matej Rauh ne ve, spomni se le para, ki je kupil preprogo za 12.000 evrov. »Potovanje je bilo predstavljeno kot turistično. Če bi bilo drugače, se za to ne bi odločil, šoping turizem me nikoli ni zanimal,« je sklenil sogovornik.
Tudi ponudba podjetja Nikal, ki se na spletu predstavlja kot vodilna agencija za potovanja po Turčiji in del skupine Nikal Travel Group B. V. s sedežem v Rotterdamu (podružnice imajo še na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, v Srbiji, Latviji in Estoniji), je pod drobnogledom inšpektorata. Postopek za primere daril za člane kluba Sveta knjige za potovanje v Turčijo in Španijo (»dve osebi potujeta, plača samo 1! 2 za 1«) še poteka.
Toda na Andrejka Grlić opozarja, da ima podjetje ne glede na razplet v programih navedeno: »Turčija je znana po ročnem izdelovanju preprog in zato boste lahko izkoristili enkratno priložnost in kupili preprogo direktno od izdelovalca.« In: »Imeli boste možnost ugodnega nakupa nakita in usnjenih izdelkov.« To pa pomeni, da so z možnostjo nakupa seznanjeni, preden se odločijo za potovanje, je poudarila. V agenciji Nikal so bili skopi s pojasnilom: »Turčija je znana po ročnih delih, zato jim na potovanju to predstavijo. Če si kdo ne želi tega ogledati, mu ni treba.« Kako potekajo dogovori s tovarnami oziroma nastajajo paketi, nismo izvedeli, ker da to pripravljajo njihovi turški partnerji.
Zadnja možnost
»Potrošniki se morajo zavedati, da so takšna potovanja primarno namenjena promociji izdelkov podjetja, ki v resnici financira takšno potovanje. Velikokrat se ujamejo v past in kupijo izdelke, ki jih drugače ne bi,« je opozorila Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kljub vsemu rešitev še obstaja: če udeleženci na izletu opravijo nakup, o katerem si pozneje premislijo, lahko po zakonodaji o varstvu potrošnikov od pogodbe odstopijo v 14 dneh, saj gre za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov podjetja.
»Prodajalcu morajo najpozneje v 14 dneh sporočiti, da odstopajo od pogodbe in zahtevajo vrnitev plačanih zneskov. Razlogov ni treba navesti. Obvestilo naj pošljejo tako, da bodo lahko dokazali, da so pravočasno odstopili od pogodbe,« je poudarila Jasmina Bevc Bahar. Izdelek mora potrošnik vrniti prodajalcu v 30 dneh od poslanega obvestila. Toda: če se potovanje izvede v državi, ki ni članica Evropski uniji, je vračilo kupljenih izdelkov praktično nemogoče.
