Stadion Ljudski vrt formalno brez upravitelja

Prenos upravljanja na zavod Športni objekti Maribor ni mogoč čez noč. Mediacija neuspešna, spor zaradi kršitve lastninske pravice znova na sodišču.

Objavljeno
05. avgust 2010 15.35
Robert Galun
Robert Galun
Maribor - Mestna občina Maribor (MOM), ki je 90-odstotna lastnica objektov na območju športno-prireditvenega centra Ljudski vrt (stadiona, balinišč, odbojkarskih, nogometnih in košarkarskih igrišč ...), Zvezi mariborskih športnih društev Branik ni podaljšala pogodbe o upravljanju z nepremičninami. Braniku, 10-odstotnemu lastniku, je med drugim predlaga skupno upravljanje, vendar predsednik Branika Alojz Križman dopis MOM označuje za popolnoma nepomembnega, ki da nič ne rešuje.

»Tega ni mogoče rešiti na takšen način, saj nismo policijska država,« se je na enostransko odločitev MOM odzval Alojz Križman. Prepričan je, da bo še nekaj časa vse po starem, saj procesa prenosa upravljanja ni mogoče izpeljati čez noč. Nenazadnje je treba razčistiti glede premoženja in prezaposliti 12 ljudi.

Kot so pojasnili na MOM, Ljudski vrt zdaj nima več upravitelja, imata pa solastnika pravico do skupnega upravljanja lastnine. Zato so Braniku predlagali, naj imenuje pooblaščeno osebo, ki bo skrbela za izvajanje solastniških upravljavskih pravic, dokler solastnika ne dosežeta soglasja o tem, kdo bo upravitelj Ljudskega vrta. Na občinski strani bo to javni zavod Športni objekti Maribor (ŠOM), čigar direktor Anton Knez ne vidi prav nobene težave, da bi prevzel 12 delavcev Branika, tako kot je 1. julija storil z delavci Železničarskega športnega društva (ŽŠD) Maribor, ki mu je MOM prav tako odpovedal pogodbo o upravljanju z igrišči, in sicer v športnem parku Tabor.

Tatjana Štelcer iz občinske službe za odnose z javnostmi je sporočila, da je prenos o upravljanju med ŽŠD Maribor na ŠOM potekal sporazumno in brez težav, nasprotno pa Branik zavrača vse pozive za sporazumno rešitev; zato mu MOM ni podaljšala pogodbe in je predlagala skupno upravljanje. Poleg slednjega so možni še trije scenariji glede načina upravljanja, in sicer prenos deleža ZMŠD Branik v upravljanje javnemu zavodu ŠOM, odkup deleža ali izločitev idealnega deleža, kar pomeni, da bi si MOM in Branik v naravi razdelila premoženja v razmerju 90:10 in upravljala vsak s svojimi nepremičninami.

Spor med MOM in Branikom se je po odpovedi pogodbe o upravljanju - občina jo je odpovedala s 1. januarjem 2010, vendar je odpovedni rok trikrat podaljšala, nazadnje do 1. avgusta 2010 - zaostril do te mere, da je Branik zoper občino zaradi kršitve lastninske pravice vložil 50 tisočakov vredno tožbo. Stranki sta poskušali nejasnosti zgladiti z mediacijo, vendar se jima v treh mesecih, kot to določa zakon, ni uspelo uskladiti, zato se bo z zadevo znova ukvarjalo sodišče.

Iz četrtkove izdaje Dela