Tiskane izdaje
Pismo so naslovili na ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglarja Kralja, poslali pa tudi domovom za starejše, skupnosti socialnih zavodov in varuhu človekovih pravic. Zahtevajo, da pristojni njihovo pismo resno obravnavajo, jih slišijo in ukrepajo tako, da bo dobro tudi za stanovalce, ne samo za zdravstvene organizacije, ki starejše v domovih že sicer obravnavajo drugače kot tiste, ki živijo doma.
»Delate nam večjo krivico kot kdaj prej«
»Vprašati bi se bilo treba, kakšno obravnavo lahko zagotavljajo domovi v neustreznih prostorih, ob pomanjkanju potrebne medicinske in varovalne opreme in ob kadrovskih zasedbah, ki že dolgo ne zadostujejo za kakovostno oskrbo in zdravstveno nego v normalnih razmerah, kaj šele v teh izrednih razmerah,« opozarja Miroslav Aleksander Kolenko, predsednik sveta stanovalcev Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki je po stroki pravnik. Poudaril je, da nobeno od omenjenih ministrstev ne daje uradnih podatkov o tem, koliko stanovalcev domov je umrlo. Po podatkih iz medijev jih je 45 umrlo v Šmarjah pri Jelšah, 12 v Metliki in pet v Ljutomeru.
»Če mislite, da nekaj kisikovih bomb in inhalatorjev, ki jih imajo domovi, zadostuje, se zelo motite. V zadnjem obdobju življenja smo si za svoj dom izbrali dom za starejše. Delate nam večjo krivico, kot smo jo kdaj doživeli, pa smo jih v naših življenjih doživeli veliko. Če boste na nas pogledali kot na enakovredne člane družbe, ki smo tej družbi že marsikaj dali, boste morali priznati, da ste se zelo motili, ko ste nas mislili oropati pravice do zdravljenja, ki je ustavna pravica vsakega državljana Slovenije,« so med drugim zapisali.
Pričakujejo in zahtevajo, da jim omogočijo zdravljenje na infekcijskih oddelkih bolnišnic, ki imajo še proste zmogljivosti, z vso medicinsko tehnologijo, ki jo edine imajo, in ne v improviziranih možnostih, kakršne so v domovih za starejše. Ob tem še poudarjajo, da je čas za temeljito presojo normativov števila zaposlenih v domovih in ureditev višje cene zdravstvene nege ter sprejetje zakonodaje o dolgotrajni oskrbi, ki je v pripravi že skoraj dve desetletji: »Skoraj 70 odstotkov prihodkov domov plačujemo stanovalci, svojci in občine. Nismo drugorazredni državljani! Upamo, da problematike čakalnih dob za sprejem v domove ne nameravate reševati s pomočjo sedanje epidemije?« sprašujejo stanovalci v pismu.
Srebrna nit za samostojno ministrstvo
Menijo tudi, da bi bilo treba temeljito premisliti, pod katero ministrstvo naj domovi spadajo: »Dualizem, v katerem smo trenutno, samo prelaga odgovornost z enega na drugega, direktorji domov pa so prisiljeni krmariti med neusklajenimi in pogosto nasprotujočimi si navodili in zakonodajo.« Prepričani so, da bi domovi morali spadati pod ministrstvo za delo.
S tem pa se ne strinjajo v združenju za dostojno starost Srebrna nit, kjer menijo, da nobeno od ministrstev v preteklih petnajstih letih ni naredilo dovolj za starejše, zato predlagajo samostojno ministrstvo, ki bo prevzelo celovito skrb za starejše v domovih in doma. Predsednica združenja Biserka Marolt Meden še poudarja, da takoj pričakujejo tudi ustanovitev samostojnega urada za demografijo, kar je zapisano v koalicijski pogodbi te vlade, ki naj prevzame celovito skrb za dolgotrajno oskrbo in socialne zavode, ki morajo postati zdravstveno-socialni zavodi.
