Tiskane izdaje
Nova Gorica – V zadnjem desetletju je bilo zgrajenih malo novih, zaradi pogreba gradbene industrije večji projekti ne zanimajo niti vlagateljev. Največ načrtov imajo v Ajdovščini, kjer nameravajo zgraditi 270 stanovanj.
Blaž Močnik
»Pojavljajo se enake anomalije kakor v letih 2005 in 2006, ko je bilo povpraševanja veliko, ponudbe pa izjemno malo. Razlika je le to, da velikih gradbincev ni več in da so banke pri večjih projektih precej bolj previdne,« pravi prokurist novogoriške nepremičninske družbe Renes Franci Repše. Z redkimi izjemami tako večjih projektov sploh ni, čeprav v Novi Gorici cene stanovanj dosegajo tudi 150.000 evrov. »Brez upoštevanja, da bodo z večjo ponudbo tudi cene padle, je to spet lahko povod za kakšno nasedlo naložbo. V takšnih razmerah lahko še deset let čakamo na vlagatelje,« opozarja Repše.
Občine so se neposrednim naložbam v gradnjo stanovanjskih blokov že zdavnaj odpovedale. Rešujejo zgolj stanovanjske stiske socialno ogroženih mladih družin z nakupi že zgrajenih stanovanj. V Novi Gorici so zadnji poskus zasebne naložbe stolpnice na Majskih poljanah, ki jih je leta 2010 začelo graditi nekdanje Primorje, a je tam še danes odprto gradbišče, zgrajena pa je bila le ena stolpnica – Cedra. Istega leta sta novogoriški in republiški stanovanjski sklad z javnim denarjem na Šantlovi ulici zgradila 47 stanovanj. Glede na povpraševanje na razpisih na občini pravijo, da bi potrebovali 130 stanovanj, a hkrati menijo, da je na trgu 500 nezasedenih. V bližnji prihodnosti načrtujejo gradnjo osmih stanovanj za mlade visoko izobražene kadre, ki so dokončali študij in se vrnili v Novo Gorico. Občina jih bo zgradila v Prvačini.
Ribnik SB II
Primorje je v Ajdovščini kot največji projekt zgradilo 16 stolpičev še v prejšnjem družbenem sistemu, v novih časih pa končalo dva tržna projekta. Po soseski Na Trati in Hiši Castra je bila zadnja večja gradnja soseska Kresnice s 102 stanovanjema leta 2009. Pred pokom nepremičninskega balona so drugi vlagatelji uspešno končali še nekaj manjših sosesk, še več naložb je nasedlo in so zdaj v rokah stečajnih upraviteljev oziroma bank ali pa jih sploh niso začeli graditi.
Na pomanjkanje stanovanj se je občina odzvala s ponudbo, da lastnikom sofinancira prenovo praznih stanovanj, če so ta namenjena za najem, čeprav boljši učinek dosega s subvencijami mladim in mladim družinam pri posojilih za reševanje stanovanjskega vprašanja – do 10.000 evrov. Drugi ukrep je subvencioniranje komunalnega prispevka mladim in mladim družinam v višini od 40 do 50 odstotkov pri novogradnjah ali rekonstrukcijah.
Večji del stanovanjskih težav bi rešili z uresničitvijo načrtovane gradnje soseske Ribnik SB II, kjer je na 3,5 hektarja velikem občinskem zemljišču predvidenih devet stavb s skupaj 270 stanovanjskimi enotami za približno 800 prebivalcev. »Občina išče investitorje, sama bo poskrbela za komunalno opremo soseske in vlagateljem zagotavljala podporo za kakovostno in hitro izvedbo,« pravijo v ajdovski občinski upravi.
Na podeželje
Idrijska občina je večinoma obnovila svoja stanovanja, nazadnje pa s stanovanjskim skladom zagotovila devet novih stanovanj v starem mestnem jedru. V sklepni fazi je popotresna obnova poslovno-stanovanjskega objekta z osmimi neprofitnimi stanovanji, medtem ko v objektu starega zdravstvenega doma načrtuje 11 stanovanj.
Zemljišča za nove stanovanjske gradnje je občina v prostorskih načrtih zagotovila predvsem na podeželju. Sočasno poskuša spodbujati obnovo praznih in zapuščenih hiš ter v njih urediti stanovanja. Karmen Makuc z občinske uprave pojasnjuje, da je bilo na zadnjem razpisu 24 upravičenih prosilcev za stanovanje: »Na razpolago smo imeli sedem stanovanj, zato morajo drugi počakati. Vsi imajo pravico do subvencije tržne najemnine za stanovanje, ki ga imajo v najemu ali ga bodo vzeli v najem.«
Stanovanja v objektu Elektra
Z obnovo Notarjeve vile je tolminska občina nazadnje dobila šest stanovanj leta 2014. Letos je zagotovila 150.000 evrov za odkup objekta Elektra Primorske v Zalogu, kjer namerava urediti »kar nekaj« stanovanj. »Vložek bo velik, saj je objekt starejši, potreben temeljite prenove, pri čemer natančno število stanovanj še ni znano, saj bo idejna zasnova šele narejena. Na občini opažamo povečan interes za najem pa tudi za odkup občinskih stanovanj, saj jih na trgu že lep čas primanjkuje,« pravijo na občini, kjer imajo na listi več kot deset prosilcev za stanovanja.
Na Bovškem je zadnji večstanovanjski objekt zgradil Vizing leta 2008 in potem propadel. Občina nima stavbnih zemljišč za takšno gradnjo, vendar spremembe napoveduje po prevetritvi prostorskih načrtov, pri čemer od investitorjev pričakuje konkretne pobude.
