Starejši bolj samostojni, svojci bolj sproščeni

Ljubljana – Vse več starejših živi samih doma in si tam želijo ostati čim dlje. To jim zadnja leta vse bolj omogoča tehnologija, ki s senzorji med štirimi stenami zazna, ali se človek določen čas ne giblje.

V evropskih državah na leto odštejemo 21 milijard evrov za stroške zdravljenja po padcih, kar je dvakrat več od stroškov prometnih nesreč. Ponekod so storitve e-oskrbe že prosto dostopne vsem državljanom, potrebnim pomoči ali nadzora, in tam so se stroški bolnišničnega zdravljenja znižali za 22 do 32 odstotkov.

V Veliki Britaniji pripadajo vsem, za katere presodijo, da obstaja tveganje poškodb, podobno je na Švedskem, kjer pri starejših od 65 let ocenijo možnost padca in jim v skladu s tem zagotovijo e-oskrbo. Leta 2015 je pri nas kar 267.523 ljudi živelo v enočlanskem gospodinjstvu, po večini starejši, kažejo statistični podatki, vendar so pri nas te storitve še v povojih.



Po podatkih Telekoma Slovenije, ki jih je resneje začel uvajati lani, je uporabnikov približno tristo. Ti imajo na voljo bodisi gumb za sporočanje, ki ga nosijo na sebi, bodisi tako imenovane ambientalne storitve, naprave, ki same zaznajo težave in samodejno opozorijo na nepredviden dogodek.
 

Hitrejše okrevanje

Storitev je še posebej primerna za starejše, invalide, kronične bolnike, bolnike z demenco in tiste po operaciji, saj omogoča klic na pomoč v primeru padca, nenadne slabosti ali drugih težav. Tega sprejme medicinsko osebje asistenčnega centra, ki dežura noč in dan, in organizira nadaljnjo pomoč. Pri uporabniku storitve najprej s klicem preverijo, ali potrebuje pomoč in kakšno, nato se po potrebi obrnejo tudi na nujno medicinsko pomoč ali samo na svojce.

Čeprav je storitev preprosta za uporabo in ne zahteva večjih posegov v stanovanju – naprava se vgradi brez vrtanja, uporabnik doma ne potrebuje interneta – je mnogi še ne poznajo ali pa so do nje skeptični, češ da je še ne potrebujejo, razlaga Peter Pustatičnik, vodja eZdravja in eOskrbe na Telekomu.



Prednost storitve vidi še v tem, da poleg preprečevanja povsem nepotrebnih smrti tudi skrajša čas rehabilitacije po poškodbi. Možgansko kap in z njo povezan padec senzorji zaznajo že po eni uri, ko je možnost ozdravitve še zelo velika, medtem ko nekajurno ležanje na mrzlih tleh to možnost močno zmanjša.
 

Tudi za klepet

E-oskrba, ki do deset ur deluje tudi brez elektrike, sicer ni namenjena samo reševanju težav ob padcih in poškodbah, poleg tega se osredotoča na starejše, ki se počutijo socialno izključene. Ti se prav tako lahko s klicem obrnejo na asistenčni center, kjer se bo z njimi pogovorila za takšne primere usposobljena oseba. Tako lahko starejši, ki se bojijo padcev ali tega, da bi ob težavah ostali brez stika s svojci, lahko veliko dlje in neodvisno na jesen življenja živijo v svojem domačem okolju. Zaradi uvedbe te novosti pa lažje dihajo tudi njihovi neformalni oskrbovalci, torej svojci, je prepričan Aleš Kenda z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vendar se zaplete pri financiranju.
 

Težko v obvezni košarici

Osnovni paket uporabnikovo denarnico stanjša za 24 evrov na mesec, premium za 36 evrov (ta vključuje možnost obveščanja svojcev), dokupiti pa je mogoče dodatne funkcije, kot je alarm, ki opozarja na tveganje požara ali izliva vode. Ponudnik opremo sicer da v najem, da je dostopna najširšemu krogu, vendar si mnogi tega še vedno ne morejo privoščiti, zato je dvajset občin letos sklenilo sofinancirati te storitve. Telekom si dolgoročno želi, da bi jih plačala zdravstvena blagajna.

To možnost je – vsaj za 37.500 ljudi – sicer predvideval zakon o dolgotrajni oskrbi. Čeprav je država prejela kopico opozoril evropske komisije o nujnem sprejetju zakonodaje, ki že debelo desetletje leži v predalih različnih ministrov, je ni uspelo sprejeti niti Cerarjevi vladi.

Na Telekomu so letos razvili še storitev e-oskrbe za aktivne prebivalce. Z obeskom, ki zaznava gibanje, gredo ti lahko vsepovsod po državi ter kolesarijo, tečejo, se sprehajajo. Naprava pa bo, tako kot doma, zaznala njihov padec.