Starejši pogosto osamljeni in izključeni

Ravne na Koroškem – Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja na Koroškem želijo spodbuditi čim več ljudi in organizacij, da se zavejo stisk starejših ljudi in jim ponudijo podporo in pomoč. Starejši imajo pogosto težave z depresijo, demenco, osamljenostjo in družbeno izključenostjo.

Z aktivnostmi za vzpostavljanje in ohranjanje družbenih stikov v Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne opozarjajo lokalne skupnosti na večjo občutljivost do duševnih stisk ljudi, predvsem starejših, ter jih pozivajo, naj podprejo programe pomoči tudi v svojih okoljih. S tem bi radi tudi zmanjšali stigmatizacijo in predsodke, povezane z duševnim zdravjem. Letos se ob svetovnem dnevu duševnega zdravja posvečajo predvsem starejšim, ki jih v tretjem življenjskem obdobju vse pogosteje spremljajo osamljenost, družbena izoliranost in depresija.

Lani 25 samomorov na 100.000 prebivalcev

Marijana Kašnik iz ZZV Ravne ugotavlja, da se s starostjo tudi zaradi mnogih dejavnikov povečuje pogostost samomora, kar opažajo tudi na Koroškem. Med tistimi, ki so si lani vzeli življenje, je bilo največ starejših od 64 let. Lani se je na Koroškem zgodilo 18 samomorov ali 25 na 100.000 prebivalcev, kar je več od slovenskega povprečja, ki znaša 21 samomorov na 100.000 prebivalcev. Po podatkih PU Celje si je do septembra letos na Koroškem vzelo življenje že 14 ljudi, trije več kot v enakem obdobju lani.

Zadnja nacionalna raziskava je pokazala, da ima desetina vprašanih Korošcev zdravniško diagnozo depresije, kar četrtina pa se jih počuti depresivne. Več kot polovica vzrok za stres in napetost pripisuje prevelikim obremenitvam na delovnem mestu, sledijo slabe materialne življenjske razmere. »Zelo opazna je razlika pri uporabi zdravil,« ugotavlja Kašnikova, saj se je delež uporabe antidepresivov v zadnjih štirih letih več kot podvojil, jemlje jih skoraj petina vprašanih.

V ZZV Ravne bodo v pomoč za premagovanje osamljenosti in stisk že tretjič ponovili pobudo Gremo na kafe – klepet ob dobri družbi, s katero izpostavljajo pomen druženja v živo ter spodbujajo osebni stik in osebno komunikacijo. Korošce spodbujajo, naj prispevajo svoje praktične ideje, kako krepiti duševno zdravje, ki jih lahko posredujejo na ZZV, kjer bodo odprli posebno stran na facebooku. Novost je tudi projekt Knjigobežnice, ki so se ga spomnili trije prostovoljci. Gre za izmenjavo knjig: knjigo, ki je bila bralcu všeč, lahko ta opremi s sporočilom za najditelja in jo pusti na javnem prostoru. V ravenskem parku so že postavili hišico, v kateri je mogoče pustiti knjige, ljudi pa bi radi motivirali, da bi podobne hiške postavili v svojem okolju.