Status zaslišancev določijo finski kriminalisti

Ljubljana - V zadnjem času so status osumljenca v aferi Patria dobile nekatere osebe, ki so bile v zadevi prej zgolj priče. To se je, denimo, zgodilo nekdanjemu premieru Janezu Janši in brigadirju Tonetu Krkoviču, prav tako je status osumljenca dobil tudi nekdanji Krkovičev pomočnik Darko Njavro. Blanka Žgajnar, vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, meni, da se statusi v predkazenskem postopku glede na zbrano gradivo oziroma dokaze lahko spreminjajo tudi po naši zakonodaji.

Tone Krkovič se je, kot smo že poročali, na zaslišanju, ker mu finski kriminalisti niso povedali, česa je osumljen, branil z molkom. Na vprašanja kriminalistov, ko bi moral biti zaslišan, ni želel odgovarjati niti Darko Njavro. Dal jim je le izjavo.

»Status osebe se lahko v predkazenskem postopku spreminja. Glede na zbrano gradivo oziroma dokaze lahko oseba, ki ni imela statusa osumljenca, to postane. Ali nasprotno. To pomeni, da ima ta oseba drugačne pravice v predkazenskem postopku, te pa so tako za prve kot za druge določene v zakonu o kazenskem postopku,« nam je razložila okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar. Glede na dejstvo, da je na Finskem v zadevi Patria osumljenih kar 25 oseb, torej bistveno več kot pri nas, nas je zanimalo tudi, ali razlogi za sum ustrezajo našim zakonskim parametrom. Žgajnarjeva na to vprašanje v zvezi s konkretno zadevo ni mogla odgovoriti, vendar smo od dobro obveščenih virov neuradno izvedeli, da so razlogi, zaradi katerih neka oseba dobi status osumljenca, na Finskem precej drugačni in strožji kot pri nas. Tam je, tako naš vir, »v bistvu vsakdo, ki je kakor koli omenjen v zadevi, hkrati že osumljenec«.
Pri nas morajo za ta status obstajati razlogi za sum, da je konkretna oseba storila konkretno kaznivo dejanje, kar je »zelo nizek standard«.

Kot je še razložila Žgajnarjeva, se »na podlagi sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne komisije posamezni preiskovalni ukrepi izvajajo pod vodstvom in nadzorom preiskovalca države članice, v kateri skupina opravlja preiskovalni ukrep. Tudi za zbiranje informacij se uporabljata zakonodaja in predpisi države, v kateri se informacije zbirajo.«

Več v sobotni tiskani izdaji Dela