Stavbe urgentnih centrov pripravljene, težave s kadri

Ljubljana – Velika gradbena naložba zadnjih dveh let v zdravstvu je končana. V desetih urgentnih centrih je Slovenija pridobila 13.681 kvadratnih metrov novih bolnišničnih površin. Strošek gradnje z opremo vred je dvakrat višji, kot je bilo načrtovano.

V času podpisovanja prvih pogodb, leta 2013, je bilo predvideno, da bodo deset urgentnih centrov zgradili s 30 milijoni evrov evropskih in 5,3 milijona evrov domačih sredstev, a je končni strošek 73,8 milijona evrov, od katerih je 42,8 milijona prispeval evropski sklad za razvoj, 31 milijonov pa Slovenija sama.

Celotna naložba je po podatkih ministrstva za zdravje razdeljena na dva dela: za same urgentne centre z opremo vred (upravičeni stroški) je k 42,8 milijona evropskih sredstev prispevalo 7,6 milijona (15 odstotkov) ministrstvo za zdravje, ob tem pa je bilo še za 23,4 milijona dodatnih (glede na same urgence neupravičenih) stroškov, kot so skupne strehe, kleti in drugo z obstoječimi bolnišnicami. Te stroške so plačali ministrstvo (14,5 milijona) in bolnišnice same (8,9 milijona).

Tako velike nove površine bodo potrebovale več kadra, več pa bo tudi stroškov z vzdrževanjem. Za zdaj so sporočili potrebe po novih kadrih iz petih bolnišnic (v tabeli), ki skupaj potrebujejo 183 novih zaposlenih, od tega zgolj enega zdravnika. Na ministrstvu so povedali, da so za vse zaposlitve že dali soglasje; težave s kadri zaznavajo predvsem v Trbovljah, pa tudi v zasavski, koroški in spodnjeposavski regiji, kjer so razpisana mesta za zdravnike ostala prazna. Prav tako so težave pri informacijski podpori, saj imajo bolnišnice in zdravstveni domovi različne računalniške programe, ki bi zdaj morali biti med seboj povezani.

Urgentni centri bodo začeli delovati 1. januarja, so napovedali na ministrstvu. Ali bodo res?

Slovenj Gradec: Za zdaj le poškodovanci

Urgentni center, ki je v petek uradno že odprl svoja vrata, bo prve paciente sicer sprejel 4. januarja, a za začetek samo tiste, ki bodo potrebovali kirurško nujno medicinsko pomoč (NMP). Popolnoma bo zaživel šele s prvim februarjem, ko bodo dobili manjkajočo opremo. Naložba v center s površino 790 kvadratnih metrov je veljala 5,6 milijona evrov, pri čemer je skoraj polovico zneska stala oprema. Tako kot drugod po državi ima tudi slovenjgraški urgentni center težave s kadri. Odobrili so jim tri specializacije za zdravnike urgentne medicine, potrebovali pa bi jih še enkrat toliko. V regiji se zapleta tudi zaradi delovanja Zdravstvenoreševalnega centra Koroška (ZRCK), ki so ga za potrebe NMP v preteklosti ustanovile koroške občine, kar je unikum v državi. V novem pravilniku o nujni medicinski pomoči ta center ni omenjen. Na Koroškem zato pričakujejo, da bo ministrstvo kmalu predstavilo, kako bo tamkajšnja mreža nujne pomoči organizirana v prihodnje, kdo bodo njeni nosilci in kakšna bo njihova odgovornost. Direktor bolnišnice Janez Lavre omenja možnost, da bi ZRCK likvidirali, v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu pa uredili satelitska centra. Lavre trdi, da pride na Koroško dovolj denarja za NMP, vendar nekdo, ki teh storitev ne opravlja korektno, za to pač ne more prejemati plačila.

Celje: Držijo se pravilnika in dogovora

V celjskem urgentnem centru bo od 30. decembra delovala celovita urgentna služba na sekundarni ravni. Še zdaj pa ni znano, koliko bo pri delovanju urgence sodeloval celjski zdravstveni dom. Ključna težava je v pravilniku o NMP. Ta zdravstvenim domovom ne priznava dežurne službe od 7. do 20. ure, zato so v ZD Celje pripravljeni svoje zaposlene v urgentnem centru angažirati samo ponoči, konec tedna in ob praznikih. Kot je povedala direktorica Alenka Obrul, se morajo držati pravilnika in podpisanega dogovora za letos, ministrstvo, ki je bilo o vsem obveščeno, pa pravilnika še ni spremenilo. Po naših informacijah naj bi v drugih zdravstvenih domovih po državi spodbujali celjskega, naj ne popusti in naj ne določi zdravnikov za urgenco čez dan, saj bodo sicer morali to storiti tudi sami.

Medtem ko Obrulova opozarja, da gre v tem primeru za vprašanje odgovornosti, so v celjski splošni bolnišnici pred časom dejali, da gre predvsem za vprašanje denarja. Strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar je že večkrat povedal, da je bolnišnična urgentna služba premalo plačana, medtem ko zdravstveni dom dobi za ta program dobro plačan pavšal. Bolnišnica mu je že ponudila dva zdravnika, ki bi pomagala v bolnišničnem delu urgentnega centra. ZD Celje je za zdaj neomajen in poudarja, da 24-urne dežurne službe v urgentnem centru ne morejo zagotavljati brez sprememb pravilnika o organiziranosti in financiranju NMP, za kar bi moralo poskrbeti ministrstvo.

Direktorica celjske enote ZZZS Marina Senčar je povedala, da ZD Celje res ni dolžan sodelovati v urgentnem centru med delavniki čez dan, da pa »bi z malo dobre volje in pripravljenosti na sodelovanje to lahko storil s prerazporeditvijo sredstev, ki jih sedaj prejema za NMP, dežurstvo in nujne prevoze, ter s predvidenimi novimi viri«.

Maribor: Za delovanje še 30 zaposlenih

Urgentni center UKC Maribor so slovesno odprli pred mesecem dni, toda otvoritev je bila bolj formalna. Sodobna oprema je sicer na voljo, vendar je takrat vodstvo bolnišnice napovedalo, da bo treba za celovito delovanje zaposliti še 20 do 30 ljudi. Težave naj bi odpravili z dogovorom z mariborskim zdravstvenim domom, a za zdaj nujnih kadrovskih težav še niso v celoti rešili. Kot pravijo, pripravljajo dodatne zaposlitve diplomiranih sester za izvajanje dela v triaži in opazovalnici, prav tako krepijo administracijo, in to za potrebe celotne ustanove, ne samo urgence. Zatrjujejo, da vse aktivnosti na tem področju tečejo po načrtu, zdaj montirajo zadnje kose opreme, zato predvidevajo, da bo »skoraj vse« pripravljeno do 1. januarja. Verjetno bo takrat urgenca res začela delovati, saj je to tudi obveznost do evropskega sklada za regionalni razvoj, vendar še ni gotovo, v kakšnem obsegu in s kakšnimi zmogljivostmi.

Izola

Novi center nujne medicinske pomoči pri izolski splošni bolnišnici bodo odprli šele konec februarja, in ne 23. decembra, kot je bilo predvideno. To se je vodstvo bolnišnice šele sredi prejšnjega tedna dogovorilo s predstavniki ministrstva, prej pa je to vztrajalo, da morajo vse bolnišnice urgentne centre odpreti 1. januarja. V izolskem primeru se je nekoliko bolj kot pri drugih zapletlo zaradi zahtevka za revizijo pri javnem naročilu za nakup pohištva, računalnikov in agregata. Zato začetek delovanja centra ni bil mogoč. Zdaj je postopek izbora dobavitelja opreme končan, dobavitelj bo v najkrajšem možnem času namestil manjkajočo opremo, to pa pomeni, da je nastal manjši zamik pri dobavi pohištvene opreme in zato tudi pri odprtju, so sporočili iz izolske bolnišnice.

Hkrati so poudarili, da je ministrstvo za zdravje uspešno prejelo vsa evropska sredstva za projekt urgentnega centra in da prestavitev odprtja ter začetka delovanja izolske urgence ne vplivata na uspešnost projekta. Konec februarja bodo uradno odprli tudi novi vhod v bolnišnico, ki ga te dni končujejo in ga bodo, kot vse kaže, lahko uporabljali že pred koncem februarja. Prestavitev vhoda je vezana na urgentni center, saj so urgentni blok zgradili tik ob starem vhodu.