Stavka policistov odložena do februarja

Ob neuspešnem dogovarjanju med policijskim in drugimi sindikati bo spor na najprimernejši način rešila vlada.

Objavljeno
13. december 2006 23.30
Krško/Ljubljana – Policijski sindikat in minister za javno upravo Gregor Virant sta podpisala nekakšen pakt o nenapadanju, na podlagi katerega je napovedovana policijska stavka odložena do 31. januarja. V tem času naj bi policijski sindikat vsaj poskušal najti skupni jezik z drugimi sindikati javne uprave, tako o uvrstitvi varuhov reda v 22. plačni razred po kolektivni pogodbi kot o možni diferenciaciji njihovega poklica v panožni pogodbi. Svet policijskega sindikata je po Virantovem odhodu s sestanka imenoval stavkovni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za stavko, če bo dogovor z ministrom padel v vodo.

Ključni člen dogovora je, da bo ob neuspešnih pogajanjih med sindikati v spor posegla vlada in ga rešila na najprimernejši način. Lahko torej vztraja na uravnilovki za vse poklice v javni upravi ali pa podpre predlog o diferenciaciji poklicev s panožnimi pogodbami. Zato bo potrebna tudi sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jo bodo predlagali le, če drugo rešitev podpre večina sindikatov, je za Delo povedal minister. »Za vlado je v tem trenutku najpomembnejše, da med sindikati v javni upravi ne pride do razdora. Želimo si, da se dogovorijo o plačnih razredih in diferenciaciji delovnih mest. Če se to ne bo zgodilo, bomo temeljito analizirali značilnosti posameznih poklicev in se tudi na podlagi izkušenj iz tujine odločili za eno od rešitev,« pravi Virant. Pogajanja o izhodiščnih plačah v kolektivni pogodbi se bodo torej nadaljevala, stvar sindikatov pa bo, ali bo tako imenovana začasna obremenjenost zaposlenega ovrednotena v panožni kolektivni pogodbi. Finančni okvir, ki ga ima ministrstvo za javno upravo, bi povišanje plač v teh okvirih še prenesel. Policisti bi tako lahko dobili dodatek za nevarnost, za delo na terenu in podobne dodatke, ki jih zaradi zakona o sistemu plač v javnem sektorju doslej ni bilo mogoče določiti v kolektivni pogodbi.

Zakaj takšnega predloga vlada ni pripravila že pred dvema tednoma, ko so se razmere začele zaostrovati? »Z mojega stališča predvsem zato, ker imam še iz leta 2002 v glavi vgrajen čip o uravnilovki plač v javnem sektorju, ki je bil dogovorjen s sindikati. Sicer ne za plačni razred, a vendarle. Ker je policijski sindikat postavil drugačne zahteve, jih pač rešujemo šele zdaj,« pravi Virant in dodaja, da prevzema vso odgovornost za vsebino sporazuma s sindikatom, tudi če bo izglasovana odločitev za stavko, pa je vlada po njegovem mnenju naredila vse, kar je bilo v njeni moči.

Zaradi neenotnosti sindikatov je dogovor z vlado pogorel

Pogajalski skupini vlade in sindikatov, zaradi neenotnosti zadnjih, v sredo nista podpisali dogovora o načinu nadaljevanja pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Po tem dogovoru bi odložili zdajšnje predloge o razvrstitvi poklicev v plačne razrede oziroma o osnovnih plačah in pogajanja nadaljevali o dodatkih. K plačnim razredom bi se vrnili po končanih pogajanjih o dodatkih, saj bi ti lahko deloma vplivali na plačne razrede.

Najprej je kazalo, da bo dogovor podpisan brez petih sindikatov, združenih v konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj, vendar so se med torkovo konferenco KSJS, ki se jo je udeležil tudi minister Virant, dogovorili o sodelovanju. Kakor se je izkazalo, pa preostalih osemnajst sindikatov, zbranih okrog vodje sindikalne pogajalske skupine Draga Ščernjaviča, zbira podpise k dogovoru, po katerem bi znova izključili predlog KSJS o uvrstitivi v plačne razrede.

Preberite si v četrtkovi tiskani izdaji Dela.