Stavka zasebnih zdravnikov skoraj neopazna

Dveurna stavka zasebnih zdravnikov na Štajerskem in v Pomurju ni povzročila večjih vznemirjenj. Na ptujskem je stavkalo vseh 57 zasebnikov, podporo so imeli tudi drugod po Sloveniji.

Objavljeno
22. oktober 2009 16.58
A.B./F.M./Ivan Gerenčer
A.B./F.M./Ivan Gerenčer
Ptuj/Ljubljana/Murska Sobota - Dveurna stavka zasebnih zdravnikov na Štajerskem se je končala skoraj neopazno. Razen napisov na vratih ambulant in nekaj čakajočih pacientov, ki jim je zdravniški protest le podaljšal čakanje za dve uri, ni bilo ne razburjanj in ne vznemirjenja. Tako tudi nihče ne ve, ali so sploh kaj dosegli, zagotovo pa so predstavniki zdravstvene zavarovalnice prišli v kontrolo, ali delajo ali ne. Branko Jerkovič je v imenu vseh 57 zasebnih zdravnikov na ptujskem območju povedal, da so delo prekinili vsi, dobili pa so tudi podporo iz drugih predelov Slovenije. Obenem je povedal, da se zavedajo nenaklonjene javnosti, medtem pa negativnih odzivov pri pacientih niso zaznali. Redki čakajoči pacienti pa so bili redkobesedni in odločitev svojih zdravnikov niso hoteli konkretneje komentirati.

Akcija zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki so v severovzhodni Sloveniji danes ob 13. uri za dve uri opozorilno zaprli ambulante, poteka nemoteno, je dejal predsednik Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Dean Klančič. Klančič je napovedal, da bodo zasebni zdravniki in zobozdravniki, ki se ne strinjajo z zmanjševanjem sredstev za obratovanje ambulant, problematiko obravnavali na delovnem srečanju v soboto v Ljubljani in sprejeli sklepe o nadaljnjih aktivnostih.

 

Zadeve, o katerih so se v tem tednu že pogovarjali z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem, bi se morale delno udejanjiti v aneksu dva k splošnemu dogovoru, je dejal Klančič. "V aneksu dva se do zdaj ni zgodilo nič," je poudaril. Ta aneks se po prvih pogajanjih nadaljuje z arbitražo in upajo, da bodo na arbitraži uspeli imeti na mizi sporna vprašanja. Prvo usklajevanje naj bi bilo prihodnji teden. Arbitražo pričakujejo v treh do štirih tednih, če pa uskladitve ne bo, gre odločanje o aneksu dva na vlado, je še dejal predsednik združenja.

 

Zdravniki in zobozdravniki v Pomurju solidarni s protestniki, vendar jih je večina delala

 

Po podatkih območne enote ZZZS Murska Sobota se večina zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ni pridružila protestni prekinitvi dela med 13. in 15. uro. Po besedah direktorja Ivana Tibauta se je pet od skupaj dvajset splošnih zdravnikov odločilo za protesno prekinitev dela, venda so ostali v ordinacijah in tudi sprejemali paciente, ki so potrebovali nujno medicinsko pomoč. O protesni prekinitvi dela so ljudi obvestili preko obvestil, ki so jih izobesili v čakalnicah. Od osemindvajsetih zobozdravnikov, se jih je za protesno prekinitev dela odločilo šest, vendar so ostali v amubalntah in tudi sprejeli vse, ki so nujno potrebovali njihovo pomoč. Vsi drugi zdravniki in zobozdravniki so v času protesna delali kot običajno, res pa je, da so številni med njimi po urniku delali v dopoldanskem času in so z rednim delom končali ob 13. uri.


Zobozdravnica Mirjana Petrovič, ki ima zasebno ordinacijo v Cankovi na Goričkem, je navedla nekaj razlogov za današnjo prekinitev dela zdravnikov in zobozdravnikov. "Nevzdržno je, da ZZZS ne spošuje že sklenjenih pogodb za izvajanje dogovorjenega zdravstvenega programa. Že ob njihovem podpisu so nam odvzeli 2,5 odstotka denarja od dejanske vrednosti programa. Tako bi morali zobozdravniki za izpolnitev s pogdobo dogovorejenega programa letos dobiti 117.881 evrov, vendar je zavarovalnica znesek takoj na začetku zmanjšala za 2997 evrov. Poznenje, 1. septembra, je znižala še vrednost točke iz 2,43 na 2,29 evra in nam tako še dodatno odvzela tri do štiri tisoč evrov. Spremenjeni način plačevanja zobozdarstvenega programa uveljavlja tudi nazaj do 1. maja. Zdrvstvena zavarovalnica je amortizacijske stroške, ki jih nam priznava v višini dveh odstotkov, zmanjšala za četrino, priznavanje materilanih stroškov pa je znižala za dvajset odstotkov. Na ta način se ne da normalno delati. V državi se moramo dogovoriti, kakšno raven zdravtenega varstva želimo imeti in koliko smo zanj pripravljeni plačati. To, da se z zmanjševanjem plačil zdravstvenih in zobozdrstvenih storitev skuša doseči, da zdravstvena zavarovalnica ne bi imela izgube, ni prava pot.

 

Storitveni sistem v slovenskem zdravstvu je zastarel. Star je 35 let. Stroka je že predlegala njegovo posodbitev (bela knjiga) vendar ministrstvo za zdravje o njem noče niti slišati in vztraja pri starem modelu (zele knjiga).


Splošni zdravniki koncesionarji so še na slabšem, kot zobozdravniki. Mi ljudem lahko razložimo, da smo program že izpolnili in jih naročimo na prihodnje leto. Imamo pa tudi možnost, da del denarja iz samoplačniških storitev preusmerimo v koncesijsko dejavnost. Splošni zdravniki te možnosti nimajo, v vsakem primeru pa morajo sprejeti vse, ki potrebujejo nujno medcinsko pomoč. Zobozdravniki smo ustanovili svoj sindikat zato, ker nimamo možnosti vplivati na odločitve, pomembne za našo delo. V okviru Zdravniške zbornice je naš glas pri sprejemanju odločitev premalo."

 

Miklavčič je v torek po sestanku s predstavniki koncesionarjev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zdravniške zbornice dejal, da napovedano zapiranje ambulant v severovzhodni Sloveniji ni potrebno. V torek naj bi se sicer dogovorili, da v letu 2010 povečajo sredstva za primarno zdravstveno dejavnost.