Stavkajo policisti, jutri bodo tudi v zdravstvu in socialnem varstvu

Ljubljana – Danes se začenja teden stavkovnega vala v javnem sektorju. Na svoj položaj bodo s shodi in prekinitvami dela opozorile tri poklicne skupine – policisti, zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu ter izobraževalci od vrtcev do univerz. Predvsem njihovo stavko, ki bo v sredo, bodo številni državljani zelo občutili.

Pet sindikatov, ki danes, jutri in v sredo pripravljajo stavke, predstavlja več kot 80 odstotkov vseh sindikalno organiziranih v javnem sektorju. Vsi si prizadevajo za višje dohodke, ima pa vsaka poklicna skupina še svoje posebne zahteve, ki so jih, očitno neuspešno poskušali rešiti na ločenih pogajanjih s predstavniki vlade. »Čeprav nas je toliko, se mi na pogajanjih ne zdi, da bi nas vlada jemala resno,« je komentiral Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, katere del so štirje od petih ta teden stavkajočih sindikatov (sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, sindikat delavcev v zdravstveni negi, sindikat zdravstva in socialnega varstva, policijski sindikat – PSS), le sindikat policistov (SPS) ni.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Policisti od ponedeljka do izpolnitve zahtev

Približno 9000 policistov in zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve bo začelo stavkati danes ob 7. uri in bodo stavko nadaljevali do izpolnitve zahtev. Prva od njihovih zahtev je, da se spet vzpostavijo s stavko leta 2016 dosežena razmerja med njimi in drugimi uradnimi pooblaščenimi osebami. Policistom je stavkovni sporazum prinesel višje plače, potem pa je vlada z odpravo anomalij lani poleti bolje ovrednotila delovna mesta pri drugih uniformiranih poklicih. »Vlada je enostransko posegla v dogovorjena razmerja in razvrednotila poklic policista,« je dejal Kristjan Mlekuš, predsednik SPS. Po njegovih besedah imata zdaj navaden policist in navaden vojak enako plačo, čeprav je glede na odgovornost, nevarnost in druga merila policist pri svojem vsakdanjem delu bolj izpostavljen, kot sta vojak ali carinik.

Radivoj Uroševič, predsednik PSS, je dejal, da bodo storili vse, da bi preprečili dejanja, ki bi pomenila nevarnost za življenje, zdravje ali premoženje ljudi. Izpolnjevali bodo mednarodne obveznosti ter ravnali po navodilih nadrejenih (pregon kaznivih dejanj, varovanje določenih oseb in objektov, vzdrževanje javnega reda, nadzor prometa in državne meje).

Če bi vlada ugodila vsem njihovim zahtevam, bi to vsakemu policistu prineslo približno tisoč dodatnih evrov na leto, je pojasnil Uroševič. Po grobih izračunih bi to državo stalo več kot 15 milijonov evrov.

Zdravstvo in socialno varstvo opozorilno za dve uri

V torek med 8. in 10. uro bodo na svoj položaj opozorili zaposleni v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih za starejše, centrih za socialno delo, posebnih socialnovarstvenih zavodih, lekarnah in zdraviliščih. Skupaj jih je skoraj 40.000, stavko podpira več kot 25.000 članov sindikatov, a jih večina zaradi zakonskih omejitev ne bo stavkala, delo pa bo organizirano tako, kot je ob nedeljah in praznikih. Shodi bodo pred ključnimi zdravstvenimi ustanovami. Med njihovimi glavnimi zahtevami so odprava anomalij in zvišanje plač zaradi primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti, kar po njihovem razumevanju pomeni od tri do štiri plačne razrede (od devet do dvanajst odstotkov). Za državno blagajno bi to pomenilo osem milijonov evrov.

»To je opozorilna stavka. Če nas vlada ne bo uslišala, bomo nadaljevali belo stavko,« je napovedal Zvone Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva. Če bo potrebno zaostrovanje sindikalnih aktivnosti, bodo zaposleni razmislili o umiku soglasij za delo čez polni delovni čas, zato po besedah Jelke Mlakar, predsednice sindikata delavcev v zdravstveni negi, v bolnišnicah že po treh tednih ne bi bilo več na voljo medicinskih sester, v domovih za ostarele pa teden pozneje.

Gospodarstveniki nezadovoljni in kritični

Zaradi napovedanih stavk so vse bolj nezadovoljni v gospodarstvu. Prejšnji teden so se oglasili na gospodarski zbornici in v klubu slovenskih podjetnikov ter vlado pozvali, naj sindikatom ne popušča. Njihove milijardo evrov vredne zahteve po višjih plačah pomenijo tisoč evrov manj plačila na leto za povprečnega zaposlenega ali 35.000 manj zaposlenih v tem sektorju ali za tak znesek manj investicij v obnovo cest, so dejali v vodstvu zbornice.

Navedli so nekaj statističnih podatkov – plačna masa se je za javne uslužbence s 3,6 milijarde evrov leta 2007 do lani zvišala na 4,6 milijarde, število zaposlenih pa se je v tem času povečalo za 21.000. Poleg tega je bila bruto plača v javnem sektorju za 390 evrov višja kot v zasebnem, čeprav se je njegova učinkovitost v zadnjem desetletju zmanjšala za tri odstotke. Plače se bodo zato lahko zvišale šele, ko se bosta v državi zvišala tudi produktivnost in kakovost dela v javnem sektorju, so prepričani v zbornici. Po njihovem mnenju se številne storitve celo slabšajo, rešitev pa vidijo v zmanjšanju obdavčitve dela.