Stečaj Mure bi bil katastrofa za slovensko gospodarstvo

Ljubljana - Tokrat so se v Delovi anketi lotili treh aktualnih vprašanj: poslovanja zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, afere Patria in položaja podjetja Mura. Glede vseh so anketiranci izjemno kritični: poslovanje Vzajemne ni pregledno, nakup patrij je bil sporen, stečaj Mure bi bil katastrofa za slovensko gospodarstvo.

V zvezi z zdravstveno zavarovalnico Vzajemna so anketirane najprej vprašali, kje imajo sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje in ali so seznanjeni z dogajanjem v Vzajemni. Slaba polovica, 46,9 odstotka anketiranih, je zavarovana pri vzajemni, četrtina, 24,3 odstotka pri Triglavu, pri zavarovalnici Adriatic Slovenica pa 17,8 odstotka. Preostali niso znali odgovoriti na vprašanje ali pa nimajo sklenjenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Z dogajanjem v Vzajemni je seznanjenih 65,4 odstotka sodelujočih v anketi. Nadaljni dve vprašanji o Vzajemni so zastavili samo tem.

Prvo je bilo, ali Vzajemna ustrezno skrbi za svoje zavarovance. Tu so mnenja deljena. Da je skrb ustrezna, je odgovorilo 45,3 odstotka vprašanih, da ni, pa 41,8 odstotka. Pri tem je zanimivo, da imajo tisti anketiranci, ki so zavarovani pri Vzajemni, dosti boljše mnenje o njeni skrbi za zavarovance kot tisti, ki so zavarovani pri drugih zavarovalnicah ali pa sploh niso zavarovani. Med prvimi jih je pozitivno mnenje izreklo 58 odstotkov, med drugimi pa 29 odstotkov.

Je poslovanje Vzajemne pregledno? Na to vprašanje je večina vprašanih odgovorila nikalno. Da poslovanje Vzajemne ni pregledno, jih je odgovorilo 51,6 odstotka, nasprotnega mnenja, da je pregledno, pa 28,6 odstotka. Pri tem vprašanju pa tako rekoč ni razlike med zavarovanci Vzajemne in ostalimi; o nepreglednosti je prepričanih 50 odstotkov Vzajemninih in 53 odstotkov preostalih zavarovancev. Podrobnejši pregled tudi pokaže, da so do poslovanja Vzajemne kritični predvsem starejši anketiranci (65 odstotkov) oziroma upokojenci (60 odstotkov).

Te dni mineva leto dni od izbruha afere Patria. Sodelujoče v anketi so zato vprašali, kakšno je danes, po celem letu razčiščevanja te afere, njihovo mnenje o nakupu patrij. Da nakup ni bil sporen, jih meni le malo, 5,4 odstotka. Slaba polovica, 44,4 odstotka jih je pritrdila mnenju, da je bil nakup sporen zaradi podkupnin in provizij. Še nekoliko več, 47,8 odstotka, pa se jih o tem ni znalo izreči, saj postopek še vedno ni do konca razčiščen. Tisti, ki niso izbrali nobenega od teh treh ponujenih dogovorov, so prikazani pod »drugo« (2,4 odstotka anketiranih), večinoma pa gre za odgovore, da nakup patrij sploh ni bil potreben.

Sicer pa se pri tem vprašanju kažejo jasne razlike glede na politično usmerjenost anketirancev. Med potencialnimi volivci opozicijskih strank je nadpovprečno visok delež takih, ki menijo, da nakup ni bil sporen (17 odstotkov), med potencialni volivci koalicijskih strank pa je nadpovprečno veliko takih, ki pravijo, da je bil sporen (54 odstotkov).

V dokumentarni oddaji finske televizije o slovenskem poslu s patriami, ki je bila predvajana pred letom dni, je bil tedanji premier Janez Janša obtožen prejemanja podkupnine. Anketirane so vprašali, ali danes verjamejo, da je Janša prejel podkupnino. Polovica (49,2 odstotka) jih je odgovorila, da tega ne verjamejo, 32 odstotkov pa jih verjame, da je tedanji premier prejel podkupnino.

Tudi pri tem vprašanju so izrazite razlike glede na politično usmerjenost anketirancev. Potencialni volivci koalicijskih strank so v mnogo večji meri prepričani v Janševo podkupljivost kot potencialni volivci opozicijskih strank. Med potencialnimi volivci SDS pa jih je celo 84 odstotkov prepričanih v Janševo nedolžnost.

Na koncu pa še vprašanje o usodi podjetja Mura. Vse bolj je verjetno, da bo to podjetje šlo v stečaj in da bo delo ohranila komaj tretjina delavcev. Kako sodelujoči v anketi ocenjujejo tak razplet? To je tragedija za slovensko gospodarstvo in odgovorni bi morali biti kaznovani, je prepričanih dve tretjini (67,1 odstotka) vprašanih. Da to ni najboljša rešitev, a je trenutno verjetno še edina smiselna, jih je odgovorilo 11,5 odstotka. Kot dobro rešitev, da se zadeve razčistijo in postavijo na nove temelje, pa stečaj Mure vidi 17,1 odstotka vprašanih.
Soglasje o tem vprašanju je torej veliko, podrobnejši pregled pa vendarle pokaže pomembne razlike glede na izobrazbo anketiranih. Tako se stečaj zdi dobra rešitev samo 10 odstotkom anketiranih z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, 18 odstotkom srednješolsko izobraženih in kar 22 odstotkom z višjo ali visoko izobrazbo.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela