Stečaji se začnejo prepozno

Ljubljana - Pretekli teden sta se premier Borut Pahor in pravosodni minister Aleš Zalar srečala s predstavniki odpuščenih delavcev Industrije usnja Vrhnika (IUV). Predstavnikom odpuščenih, zdaj upnikom podjetja v stečaju, sta zagotovila, da bo pravosodni minister v skladu s svojimi pooblastili pridobil potrebne informacije o poteku stečajnega postopka ter ob pomoči državnega pravobranilstva dal usmeritvena navodila, da bodo vse dražbe premoženja vrhniškega podjetja v stečaju »potekale v korist upnikom«.

Sporočilo s srečanja je nenavadno. Kar sta premier in pravosodni minister obljubila, bi namreč moralo biti samoumevno. A očitno ni. Potrebna je bila osebna obljuba na najvišji ravni, da bo prodaja preostalega premoženja potekala tako, da bodo od tega imeli korist upniki, med katerimi je tudi nekaj sto nekdanjih zaposlenih.

Velja pa tudi stereotip, da so stečajni postopki v Sloveniji dolgi. Po zbirnih podatkih okrožnih sodišč je skoraj 36 odstotkov stečajev trajalo več kot eno do dve leti, dobra desetina pa več kot tri. Nekateri trajajo več kot deset let. Za to je več razlogov.

Prvi je bil vsaj do lanskega leta zakonodaja, sprejeta pred približno dvema desetletjema. Čeprav večkrat dopolnjena, je bila po mnenju pravne stroke neprimerna za sedanji čas. Z združitvijo med seboj povezanih zakonskih tematik, kot so finančno poslovanje podjetij, postopki v primeru insolventnosti in prenehanja pravnih oseb, je bil lani precej posodobljen tudi stečajni del.

Še veliko bolj pa na dolžino trajanja stečajnih postopkov vpliva razlog zunaj zakonodaje. »Stečaji se začnejo prepozno. To med drugim pomeni, da je reševanje podjetja, kar naj bi bilo - poleg poplačila upnikov - eden od ciljev stečaja, veliko težje,« pravi Andreja Lang, generalna direktorica direktorata za zakonodajo s področja pravosodja na ministrstvu za pravosodje. »Na koncu se ugotovi, da ni več kaj reševati.«

Negativne posledice poznega stečaja se kažejo na več načinov. »Če vrednost terjatev presega vrednost družbe, denimo za 20 ali 30 odstotkov, se upniki niso pripravljeni pogovarjati o v zadnjem času tolikokrat omenjani ohranitvi zdravega jedra, ampak zanje postane najpomembneje, da dobijo nazaj čimvečji delež svoje terjatve,« poudarja Boštjan Škrlec, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. To pa pomeni, da podjetje po nepotrebnem propade.